Po besedah finančnega ministra Dušana Mramorja bi vire za izpad dohodka s tega naslova iskali v dogovoru z gospodarstvom, zato natančnega odgovora, kje bi vzeli, ni mogel dati. So pa, recimo, možnosti pri dvigu davka na dobiček podjetij za dve ali tri odstotne točke, na 19 oz. 20 odstotkov, kar je še zmeraj med najnižjimi v Evropi, je pojasnil.

Možnosti so tudi pri nepremičninskem davku, a tega ne bodo uvedli še vsaj naslednja štiri leta, saj morajo najprej pripraviti nov zakon o množičnem vrednotenju nepremičnin, na podlagi katerega bodo spremenili model vrednotenja in izboljšali evidence, za kar pa po besedah državne sekretarke Mateje Vraničar potrebujejo vsaj eno leto, od leta 2018 do 2020 pa bo veljalo še prehodno obdobje za uvajanje davka.

Olajšanje za najbolj produktivne
Po besedah finančnega ministra si želijo razbremeniti tisti del zaposlenih, ki ustvarjajo največ dodane vrednosti, a trenutno je težava tudi ta, da si podjetja niso enotna, kateri ukrep bi bil najustreznejši. Zaradi različne narave posameznih panog imajo podjetja diametralno nasprotne želje; ena bi ohranila olajšave za razvoj, druga bi jih ukinila, ena bi razbremenila nagrade, druga osnovne plače …

Pri tem je finančni minister pojasnil, da socialna kapica ne pride v poštev. Prvič, ker niti ni predvidena v koalicijski pogodbi in zatorej politične volje v koaliciji zanjo ni, drugič pa, ker bi to zahtevalo popolno prenovo socialnega sistema.

Davčno prestrukturiranje mora namreč biti javnofinančno nevtralno, saj je cilj vlade do leta 2020 proračunski minus spraviti na ničlo, za kar moramo po besedah Mramorja primanjkljaj letno zmanjševati za okoli 220 milijonov evrov. Zaradi tega si ne morejo privoščiti izpada davčnih prihodkov, saj je v teh 220 milijonih evrov že vštet vpliv naraščajočih davčnih prihodkov zaradi gospodarske rasti v prihodnosti.

Besedo bo dobilo gospodarstvo
V katero smer bodo šle spremembe, bo zdaj moralo povedati gospodarstvo, zato bo že danes stekel prvi krog posvetovanj. "V prvi fazi gremo v gospodarstvo in k sindikatom, saj oni najbolj vedo, kje so naše konkurenčne neprednosti in prednosti," je dejal Mramor. Potem bodo sledila še koalicijska usklajevanja, za obravnavo v DZ-ju pa naj bi bili predlogi pripravljeni do poletja. Davčno prestrukturiranje naj bi tako začelo veljati na začetku leta 2017.