"To ni bilo nikakršno presenečenje. V proračunu, ki smo ga posredovali Evropski komisiji za prvo oceno skladnosti proračuna za letos s paktom, še niso bili vključeni stroški migracij. Te smo vključili tik pred koncem sprejemanja proračuna," je v Bruslju danes pojasnil finančni minister Dušan Mramor.

.
S tem pa se je položaj precej spremenil, zato komisija meni, da zdaj obstajajo tveganja neskladnosti z evropskimi proračunskimi pravili. S komisijo se zdaj želijo dogovoriti, da bi te stroške šteli kot enkratne, in ne kot strukturne oz. stalne.

Obenem so v stiku z Eurostatom glede ovrednotenja stroškov, nastalih v zvezi s pretvorbo terjatev v lastniške deleže nekaterih državnih podjetij, kot javnofinančni izdatek, kar lahko prav tako vpliva na obseg predvidenega primanjkljaja.

"Tako da je kar nekaj metodoloških vprašanj, ki jih razčiščujemo. Ko bodo ta razčiščena, bo jasno, ali smo v skladu ali ne v letu 2016. Če se bo izkazalo, da nismo, bodo pač potrebni dodatni ukrepi," je pojasnil Mramor.
Čigav pogled bo prevladal?
Dotaknil se je tudi ocene komisije, da je Slovenija primanjkljaj zmanjšala le za 0,1 odstotka, namesto za 0,6. Po njegovih besedah ima tudi tu obravnavanje stroškov migracij kot strukturnih ali enkratnih velik vpliv.

Težava je po Mramorjevem mnenju tudi, ker je komisija presodila, da je Slovenija lansko leto končala bolje od predvidenega. Zato je lanski primanjkljaj po njeni presoji manjši, s tem pa tudi razlika med lanskim in letošnjim primanjkljajem. Tako je mnenje komisije, da si Slovenija ne prizadeva dovolj za zmanjševanje primanjkljaja.

To, da komisija Slovenijo na fiskalna prizadevanja opozarja že dolgo, precej dlje od začetka prebežniške krize, pa je minister komentiral z besedami, da stvar ni tako preprosta, saj gre za vprašanje, kaj so enkratni in kaj strukturni izdatki.

Na vprašanje, ali poslabšanje proračunske ocene ogroža načrtovan izstop Slovenije iz postopka zaradi presežnega primanjkljaja, minister odgovarja, da nikakor ne, da o tem ni nikakršnega dvoma in da je to popolnoma drug postopek. Ob tem pa je še dodal, da bo zdaj, pri tem ga podpira tudi veliko kolegov, potrebna poglobljena razprava o metodologiji.

Takoj na delo s pokojninsko in zdravstveno reformo
Mramor je opozoril tudi na že dolgo znano dejstvo, da proračunsko stabilnost močno ogrožajo staranje prebivalstva, visok javni dolg in proračunski primanjkljaj.

Prva težava je po njegovih besedah tako resna, da bo Slovenija brez takojšnjega začetka pokojninske reforme ter izvedbe sicer dobro zastavljene zdravstvene reforme in reforme dolgotrajne oskrbe v prihodnosti v zelo velikih težavah.

V povezavi z zahtevami DeSUS-a o izredni uskladitvi pokojnin in regresa za vse upokojence prihodnje leto pa je minister dejal, da so te v sedanjih razmerah nesprejemljive.

Slabšajo se tudi gospodarske napovedi, kar bo najverjetneje udarilo tudi Slovenijo. Natančneje pa bomo to vedeli ob naslednjih projekcijah Umarja, ki se pričakujejo v kratkem. Zato in ker so bruseljske zahteve po zmanjševanju primanjkljaja tako stroge, je zelo malo ali celo nič prostora za nevtraliziranje teh gibanj in sklenitev leta z ugodnim rezultatom, je sklenil minister.

Koalicija bo počakala na pojasnila
Poslanka SMC-ja Urška Ban je v izjavi novinarjem v DZ-ju povedala, da poslabšana proračunska ocena Slovenije še ni dokončna in da bomo morali na to počakati do maja. Poleg tega še ni dokončno znan primanjkljaj za leto 2015 - od tega bo odvisno tudi, kakšen bo dokončni napor, ki ga bo morala Slovenija narediti v letu 2016, je dodala.

Predsednik DeSUS-a Karl Erjavec je glede proračunske ocene dejal, da "gre za tveganja". Podpredsednik DeSUS-a Tomaž Gantar je ocenil, da opozorila evroskupine glede na dokaj optimistične napovedi finančnega ministra brez dvoma predstavljajo presenečenje. A je izrazil upanje, da se minister ne moti in da bodo kljub vsemu dosegli, da Slovenija izstopi iz korektivnega dela postopka zaradi presežnega javnofinančnega primanjkljaja.

Vodja poslancev SD-ja Matjaž Han pa je izrazil prepričanje, da tudi sama Evropa ne ve, kaj dela in pričakuje, da bo več pojasnil premier Cerar v prihodnjih dneh. Glede sprejemanja reform je vodja poslancev SD-ja dejal, da sta zanje potrebna čas in dogovor s socialnimi partnerji.

Gantar: Ni ne prvič ne zadnjič, ko je moral finančni minister stopiti nazaj
Gantar se je odzval tudi na izjave Mramorja glede DeSUS-a. Njegove besede so dopustne, a je spomnil, da Mramor ni edini, ki o tem odloča, temveč vlada kot celota. Verjetno ni ne prvič ne zadnjič, ko bo finančni minister moral stopiti korak nazaj, je pripomnil.

Preseneča pa ga ministrovo hitro komentiranje, saj se o tej zadevi še niso pogovarjali. "Bo pa tudi finančni minister moral imeti zelo dobre argumente, če se bomo želeli pogovarjati na drugačen način," je dejal Gantar in dodal, da v tem trenutku te možnosti ne vidi.

Han je povedal, da podpirajo zahtevo DeSUS-a. "Odgovor ministra Mramorja je jasen. Zahteve stranke upokojencev so tudi jasne. Vendar mi mislimo, da so te zahteve prave - tudi če DeSUS ne bi bilo v vladi, bi v SD-ju to podprli," je dejal Han. Banova pa zahteve DeSUS-a ni želela komentirati.

Tudi opozicija ni presenečena
Poslabšanje proračunske ocene Slovenije tudi za del opozicije ni presenečenje. V NSi-ju so poudarili, da so že med sprejemanjem proračuna za letošnje leto opozarjali, da jim ne bo uspelo zmanjšati primanjkljaja v višini 0,6 odstotka BDP-ja, a da niso bili slišani. Opozarjali so tudi, da proračunski dokumenti niso bili pripravljeni v skladu s fiskalnim pravilom.

Vodja poslancev NSi-ja Jožef Horvat se je odzval tudi na zahtevo DeSUS-a, rekoč, da je skrajni čas, "da vlada v DZ prinese take zakone, ki bodo izboljšali poslovno okolje", kar bo med drugim učinkovito polnilo tudi pokojninsko blagajno.

Tudi za nekdanjo premierko Alenko Bratušek ocena evrske skupine ni presenečenje, saj da je že ob sprejemanju proračuna opozarjala, da ni pripravljen v skladu s pravili. Po njenih besedah bodo zahteve DeSUS-a za regres vsem upokojencem ter izredno usklajevanje pokojnin in tudi zahteve sindikatov po zvišanju plač položaj le še poslabšale.

Po drugi strani v ZL-ju verjamejo, da pripombe evrske skupine ne bodo imele posledic za Slovenijo, razen če jih bo vlada izkoristila kot orožje v pogajanjih s sindikati.