Zaradi visokega dviga cen zemeljskega plina in električne energije se je proizvodnja v številnih panogah znižala že konec lanskega leta, upadanje se je nadaljevalo tudi na začetku leta 2023, so sporočili.

Pred mednarodnim praznikom dela so se na Gospodarski zbornici Slovenije (GZS) ozrli na trg delovne sile. Konec marca smo dosegali najnižje število registriranih brezposelnih oseb v zgodovini samostojne Slovenije, 50.000. Februarja je bilo v Sloveniji 929.000 delovno aktivnih oseb, kar je 16.000 več kot pred letom dni in 140.000 več kot pred desetimi leti, so zapisali.

Hkrati je stopnja anketne brezposelnosti, ki jo meri Eurostat, v Sloveniji upadla na 3,2 odstotka, medtem ko je v 27 državah EU-ja znašala šest odstotkov. To je bila peta najnižja stopnja med državami članicami, pri čemer je bila v regiji nižja le še na Češkem, Poljskem in v Nemčiji.

Povprečna neto plača za opravljeno delo se je v prvih dveh mesecih letos realno povečala za 2,7 odstotka, kar pomeni, da je rasla za toliko hitreje od inflacije. Rast neto plače je bila v tem obdobju višja od rasti bruto plače, kar je bilo povezano z razbremenitvijo povprečne neto plače na osnovi aktualno veljavne dohodninske zakonodaje. V zadnjih desetih letih se je povprečna bruto plača povečala za 635 evrov na 2130 evrov.

"Kljub podatkom, ki nas navdajajo z optimizmom, opreznost ni odveč," so dodali na zbornici. Statistični podatki namreč kažejo, da se industrijska proizvodnja znižuje.

Ta se je v številnih proizvodnih sektorjih znižala že v zadnjem lanskem četrtletju, in sicer najbolj v papirništvu in kemični industriji, kovinski industriji, obdelavi in predelavi lesa ter proizvodnji motornih vozil. Z izjemo zadnje so prizadete dejavnosti vse po vrsti velike porabnice električne energije in zemeljskega plina, so spomnili na GZS-ju.

Po podatkih Statističnega urada RS se je medletno upadanje industrijske proizvodnje nadaljevalo tudi v prvih dveh mesecih leta 2023, spet najbolj v papirništvu (-19 odstotkov) ter v kemični industriji, proizvodnji pohištva ter obdelavi in predelavi lesa (-12 odstotkov).

Od začetka leta se znižujejo tudi poslovne tendence v predelovalnih dejavnostih in so na podobno nizki ravni kot oktobra 2022. Predvsem so se znižala skupna naročila, kjer je indikator v enem letu upadel s pet točk na minus 20 točk, zagotovljena proizvodnja pa se je znižala s 5,3 na 4,2 meseca. Padec tega indikatorja je običajno nakazoval na slabšanje dinamike industrijske proizvodnje v kasnejših mesecih, so zapisali na GZS.

Na začetku drugega četrtletja se je znižal tudi indikator obsega novih naročil, prav tako se je poslabšala ocena konkurenčnega položaja slovenskih podjetij na trgih držav EU-ja. Zaradi visoke rasti proizvodnih stroškov, ki so predvsem posledica dviga cen energentov, se je v enem letu povečal delež podjetij, ki označuje domače povpraševanje kot nezadostno, še bolj pa delež tistih, ki kot nezadostno označujejo tuje povpraševanje, še opozarjajo na GZS-ju.