Kmetje pravijo, da so bili prav oni stoletja največji okoljevarstveniki. Med njihovimi protestnimi zahtevami so med drugim nasprotovanje dodatnim ali višjim davkom ter hitrim razlastitvam najboljših kmetijskih zemljišč zaradi umeščanja stavb in drugih objektov.

Zahtevajo ukinitev popolne prepovedi kmetovanja ob vodotokih, takojšnje izplačilo ukrepov kmetijske politike, gospodarjenje z zvermi pa naj se vrne na lovsko zvezo. Upokojenim kmetom naj se zagotovi dostojna pokojnina in po zgledu Francije uzakoni pravica do kmetovanja. "Dovolj je teh omejitev, nekih prepovedi, dovolj je, da morajo biti njive prazne, ker če je njiva prazna, bo miza prazna in tudi police bodo prazne," je eden izmed protestnikov dejal za Radio Slovenija.

Opozorili na prodajo hrane, ki ni slovenska

Dušijo jih predpisi, ki so pri nas še strožji, kot zahteva evropska zakonodaja, pravijo. Opozarjajo tudi na prodajo hrane iz tujine, ki se prodaja kot slovenska.

"Mi imamo stroge kontrole pšenice, koruze, mesa, vsega, zunaj Evrope pa ni nadzora, uvažajo k nam in prodajajo kot slovensko hrano. To je kriminal, inšpektorji si zatiskajo oči. Naj imajo iste pogoje, kot jih imamo mi v Evropi, pa bomo videli, ali bodo lahko za takšno ceno pridelali hrano," so še opozorili.

Po neuradnih informacijah naj bi podobne proteste pripravljali tudi v Lenartu in Celju.

Kmetje ne zaupajo ne levi ne desni opciji

Iz Sindikata kmetov Slovenije so sporočili, da z današnjimi protesti niso povezani. Anton Medved, predsednik Sindikata kmetov Slovenije, je za TV Slovenija dejal, da kmetje opazujejo, kaj se dogaja po Evropi, protesti jih navdihujejo. "Opazujejo tudi stanje duha v državi, vsemu temu nihče več ne zaupa, ne levi ne desni opciji, zato se samoiniciativno organizirajo," je še dodal.