"Študenti in dijaki lahko izbirajo, kje bodo delali, kaj bodo delali in za koga bodo delali. Delodajalci v lovu za delovno silo zvišujejo urne postavke," razmere na trgu študentskega dela opisuje Dunja Kaloh Mom s Študentskega servisa Maribor.

Poleti prevladujejo dela v strežbi, animaciji in prodaji. Veliko delodajalcev išče študente, vešče programiranja in digitalnega marketinga.

Počitniško delo si poišče tudi vse več mladoletnih. Zanje velja, da morajo biti stari najmanj 15 let in imeti končano osnovno šolo. Ne smejo delati na višini in prodajati tobačnih izdelkov. Delajo lahko med 6. in 22. uro, v izjemnih primerih od 4. ure zjutraj.

"Dekleta najpogosteje iščejo administrativna dela, fantje pa selitve, ker so visoko plačane, medtem ko študentje najbolj posegajo po delih, ki so v skladu z njihovim študijem oziroma izobraževanjem." Za študente so sicer zanimivejša dela s prilagodljivim delovnim časom, saj bolonjski sistem zahteva več prisotnosti na fakultetah.

Študentsko delo je postalo dražje. Za sto evrov bruto zaslužka plača delodajalec približno 140 evrov bruto. "Vsakemu dijaku oziroma študentu, ki dela prek študentskega servisa, se trga 15,5 odstotka, kar gre v pokojninsko in invalidsko zavarovanje, teče jim torej pokojninska doba," spomni Kaloh Mom.

Povprečna urna postavka je trenutno približno osem evrov bruto, najnižja zakonsko določena je 6,92 evra bruto. "Glede na to, kako je bilo pred leti, je kar v redu, skoraj šest evrov neto, to se že kar splača," opaža eden izmed študentov.