Senjur predseduje svetu, ki ga je vlada ustanovila, da bi skrbel za javne finance in izvajanje strukturnih reform. Vladne reforme za stabilizacijo javnih financ po njegovem mnenju najbolj občutijo predvsem ljudje z nizkimi in srednjimi dohodki, zato je predlagal začasen dvig davkov za najpremožnejše, je poročal novinar TV Slovenija Erik Blatnik.

Višja dohodnina do leta 2015
Tistim, ki letno zaslužijo več kot 70.000 oziroma 100.000 evrov, naj bi do leta 2015 zvišali dohodnino na 45 oziroma 50 odstotkov. Prav tako bi morala vlada z dodatnimi 25 odstotki obdavčiti dividende, ki presegajo 500 oziroma 1.000 evrov na leto, še pravi.

Z dvigom davkov se ne strinjajo delodajalci, tudi ekonomist Robert Ličen je nad predlogom osupel. "Dajmo za 100 odstotkov davke povečati, pa bomo prej končali s to našo bedo in bomo potem z lahkoto naprej zgradil drug sistem," je Ličen komentiral te predloge.

Omejitev plačila socialnih prispevkov
Bi pa delodajalci podprli Senjurjevo zamisel o uvedbi socialne kapice, ki bi določila zgornjo mejo plačevanja socialnih in zdravstvenih prispevkov. Zdaj namreč omejitve navzgor ni in velja, da več kot zaslužiš, več prispevkov plačaš. S tem bi nadarjene kadre, predvsem inženirje, namesto odhodov v tujino obdržali v Sloveniji, pravijo.

Nasprotno menijo sindikati, ki bi višjim davkom prikimali, socialno kapico pa zavračajo. "Politikom pride hudičevo prav, da se sklicujejo na inženirje, v resnici gre pa za najbogatejši sloj v Sloveniji. V tem trenutku bi bil 200 milijonov evrov odpustek bogatim z uvedbo socialne kapice," je prepričan Dušan Semolič, predsednik Zveze svobodnih sindikatov Slovenije.

Minister Križanič še razmišlja
Finančni minister Franc Križanič o teh predlogih izjav za zdaj ne daje. Jasno pa je, da socialne kapice za razliko od svojega kolega ministra Mitje Gasparija zaradi prevelikega izpada proračunskih prihodkov ne podpira. Medtem pa premier Borut Pahor že zatrjuje, da politika njegove vlade ne bo povečevanje davkov.