V razpravi delodajalskih organizacij so poleg že večkrat izpostavljenih rešitev, kot sta štipendiranje deficitarnih poklicev in uvoz delovne sile, kot še eno rešitev omenili tudi destigmatizacijo poklicnega izobraževanja in vajeništva.

V Sloveniji je po raziskavi, ki so jo opravila ministrstva v sodelovanju z OECD-jem, kar 400 tisoč odraslih s pomanjkljivimi kompetencami, je na začetku poudaril soavtor raziskave Ben Game iz OECD-ja. Dejal je, da je Slovenija dosegla napredek na področju izobraževanja starejših, a za dosego cilja, da bi v naslednjem desetletju delež odraslih, vključenih v izobraževanje, povečali za 9 odstotkov, bo treba izobraževanje odraslih opredeliti kot prioriteto ministrstva, je poudaril Game.

Najbolj problematičen kazalnik je, tako Game, struktura odraslih, ki so vključeni v izobraževanja, saj je med njimi bistveno večji delež visoko izobraženih in zaposlenih v primerjavi z nezaposlenimi in odraslimi z nizko izobrazbo. Game je dejal, da je prav ta neenakost pri strukturi odraslih, vključenih v izobrazbo, ključna težava Slovenije, ki na tem področju tudi najbolj izstopa glede na druge države OECD-ja. Dodatna težava pa je pomanjkljiva motivacija odraslih za nadaljnje izobraževanje, saj jih kar 48 odstotkov trdi, da si ne želi biti vključenih v izobraževanje, kar je še toliko večja težava na slovenskem trgu, kjer je 26 odstotkov zaposlenih na delovnih mestih, ki so visoko ogrožena, da jih bo v naslednjih letih nadomestila avtomatizacija.

Pikalo: Naša delovna sila se ne znajde dovolj dobro
To je kot težavo omenil tudi minister za šolstvo, znanost in tehnologijo Jernej Pikalo, ki je poudaril, da je po raziskavah kar 31 odstotkov odrasle populacije s šibko funkcionalno pismenostjo. "Naša delovna sila se pač ne znajde dovolj dobro. Ne bere dobro navodil in jih zato tudi slabo upošteva," je dejal Pikalo in dodal, da temu lahko sledijo tudi delovne nesreče in posledično ogromna škoda.

"Brez obrata k vseživljenjskemu učenju ne bomo dosegli tistega, kar bi morali," je še dodal in poudaril, da imamo sicer dobro izobražene posameznike, v odraslosti pa se to ne nadgrajuje. "V veliko primerih je po formalnem izobraževanju zgodbe z izobraževanjem konec, tako da tam, kjer bi morale biti kompetence nadgrajene, tega ne storimo." Pikalo je svoj uvodni nagovor sklenil s pozivom, da je analiz dovolj in da so potrebne konkretne uresničitve teh ugotovitev.

Marija Lah: Slovenci ne znamo več pisati
V razpravi predstavnikov gospodarskih združenj so najprej poudarili pomanjkanje motivacije mladih za poklicno izobraževanje. Tako je predsednica Trgovinske zbornice Slovenije Marija Lah poudarila, da se tudi v trgovski dejavnosti obetajo spremembe v delovnih procesih za neposreden pristop k potrošnikom, zato bodo kompetence na tem področju ključnega pomena. Tako je po njenem mnenju treba naš izobraževalni sistem nadgraditi tako, da bodo delavci izboljšali poznavanje blagajniških sistemov, poznavanje blaga, povezanega z novimi tehnološkimi rešitvami, pogosto pa je pomanjkljivo tudi znanje za delo z napravami v skladiščih. Med pomanjkljivostmi je Lahova poudarila tudi pomanjkanje znanja za komuniciranje. "Slovenci ne znamo več pisati in se ne znamo izražati, da ne rečem, da smo zelo dobri v sistemu kopiraj-prilepi."

Trgovci se vse pogosteje srečujejo tudi s pomanjkanjem ustrezne delovne sile, zlasti prodajalcev in skladiščnikov, zato je Lahova predlagala štipendiranje za poklic trgovca in aktivno vključevanje brezposelnih v ta poklic. Obenem pa je poudarila, da so potrebna prizadevanja za spodbujanje mladih k večjemu vpisu v srednje poklicno in strokovno izobraževanje, ob tem pa dodala, da pri ravnateljih pogosto naletijo na gluha ušesa, ko želijo predstavljati ta poklic učencem.

Nova tehnologija zahteva nove kompetence
Stigmo poklicnega izobraževanja je kot težavo izpostavil tudi Branko Meh z Obrtne zbornice Slovenije, ki je poudaril, da so pogosto starši tisti, ki otroke preusmerjajo k višji izobrazbi, tudi kadar si želijo postati avtomehaniki ali kaj podobnega. Ob tem je poudaril, da je treba otrokom razložiti, da poklicno izobraževanje ne pomeni dokončnega obtičanja na enem delovnem mestu, in kot primer ponazoril direktorja tovarne BMW-ja v Avstriji, ki so jo pred kratkim obiskali. On je kariero začel prav za tekočim trakom tovarne. Meh ob tem poudarja, da imajo obrtniki danes visokotehnološke stroje, zato tudi potrebujejo ustrezno usposobljene kadre.

Jože Smole iz Združenja delodajalcev Slovenije pa je poudaril, da je največ znanj nakopičenih prav v podjetjih, a je izkoristek teh znanj prešibek. "Manjka nam povezave z izobraževalnimi ustanovami." Poudaril je, da bi morale biti v izobraževalne procese vključene tudi organizacije, kot je združenje delodajalcev, saj bo le tako zadoščeno novim potrebam po znanjih, ki prihajajo z novimi tehnologijam, saj je čas uporabnosti določenih naučenih veščin omejen, če se ne nadgradijo.

"Preveč favoriziramo visoko strokovno usposobljenost"
Kot predstavnik manjših in mikropodjetij je v imenu Združenja delodajalcev obrti in podjetnikov Slovenije nastopil Igor Antauer, ki je na temo izobraževanja postregel z metaforo: "Izobraževanje je kot legokocka, ko zgradiš osnovne temelje, imaš potem možnost to dograjevati." Poudaril je, da je cilj postati družba znanja in kompetenc interes celotne družbe, saj to jamči dodano vrednost, ki potem v praksi pomeni tudi višje plače. Je pa poudaril, da bo v Sloveniji treba tudi uvažati delovno silo in razmišljati tudi o migrantih, saj je trenutna struktura brezposelnih taka, da gre večinoma za ljudi, ki so tik pred upokojitvijo in so zato tudi manj motivirani.

Generalni sekretar Gospodarske zbornice Slovenije Samo Hribar Milič pa je poudaril, da se bomo v Sloveniji srečevali z generacijsko vrzeljo, saj na trg dela prihajajo manjše generacije, ob tem pa je poudaril, da tudi ni nepomembno, da se mladi iz Slovenije izseljujejo. "Preveč favoriziramo visoko strokovno usposobljenost in nimamo pravega odnosa do poklicnega izobraževanja," je dejal Milič in dodal, da je treba razvijati kompetenčne modele za različne skupine, tudi starejše, predlagal pa je tudi aktivnejšo promocijo poklicnega izobraževanja v osnovnih šolah.