Vseevropski delniški indeks Stoxx 600 je januarja pridobil skoraj sedem odstotkov (najboljši januar po letu 2015), potem ko je lani izgubil 13 odstotkov. Dobički podjetij, ki so vključena v Stoxx 600, naj bi v zadnjem lanskem četrtletju porasli za približno 10 odstotkov, kar je precej boljši "izkupiček" kot pri ameriških korporacijah. A dva razloga, zakaj so evropske borze v leto 2023 krenile z optimizmom, sta še pomembnejša: boljši makroekonomski podatki od pričakovanj in ugodnejša gibanja pri cenah energentov. Evrskemu območju je, kot je bilo objavljeno v torek, predvsem po zaslugi Irske v zadnjem lanskem četrtletju uspela 0,1-odstotna rast BDP-ja, medtem ko so ekonomisti pričakovali tolikšen upad.

Cene plina 80 odstotkov nižje kot ob avgustovskem rekordu
Cene nafte so v primerjavi z istim lanskim obdobjem nižje (brent je bil lani na začetku februarja nad 90 dolarji, zdaj je pri 85 dolarjih), predvsem pa se vidno znižujejo cene zemeljskega plina. Te so trenutno na nizozemski borzi pod 60 evri za megavatno uro, potem ko so bile avgusta nad 300 evri. Tudi v primerjavi s ceno pred točno enim letom se s terminskimi pogodbami na zemeljski plin trguje nižje (–15 %). Generalni direktor Mednarodne agencije za energijo Fatih Birol je pred dnevi sicer opozoril, da je Evropa verjetno preveč navdušena nad zdajšnjim razpletom energetske krize in da je pred njo še veliko tveganj, povezanih s preskrbo z zemeljskim plinom.

Energetskih izzivov še ni konec
V pogovoru za Handelsblatt je Birol povedal, da ga skrbi naslednja zima. "Odsotnost ruskega plina, večji kitajski uvoz, majhna rast ponudbe. Vsi trije dejavniki pomenijo velik izziv za prihodnjo zimo." Opozoril je tudi, da je Evropa na nekaterih področjih preveč odvisna od Kitajske. Kar 70 odstotkov baterij za električna vozila na primer izdelajo na Kitajskem, kjer je tudi veliko nahajališč redkih kovin, ki so potrebne za proizvodnjo baterij. Nemški statistiki so sporočili, da je Nemčija od januarja do novembra uvozila za 5300 ton redkih kovin v skupni vrednosti 49,3 milijona evrov. Dve tretjini uvoza je prišlo iz Kitajske.

Dober januar praviloma pomeni dobro leto
Tudi v New Yorku je bil januar pozitiven, kar predvsem velja za tehnološki sektor, saj je indeks Nasdaq pridobil desetino vrednosti. V četrtek bi lahko trge s kakšnimi črnogledimi napovedmi ohladili velikani Apple, Alphabet (Google) in Amazon, ki bodo objavili četrtletne rezultate. Zgodovina na Wall Streetu sicer uči, da je januar odličen kazalnik, kaj se bo z delnicami dogajalo v preostanku leta. Kadar je indeks S & P 500 januarja pridobival, je bila verjetnost za pozitivno leto (po podatkih od leta 1950) kar 85-odstotna, pri čemer je S & P v povprečju pridobil 17,6 odstotka. In obratno: negativnemu januarju je z izjemo predlanskega leta prav vedno sledilo nadaljevanje negativnih gibanj v preostanku leta (povprečen padec je bil 14-odstoten).

Danes Fed, jutri ECB in BoE
Danes bo znan razplet dvodnevnega zasedanja ameriške centralne banke. Vse drugo kot dvig obrestne mere Fed funds za 25 bazičnih točk (na raven 4,50-4,75 odstotka) bi bilo veliko presenečenje. Prav tako so finančni trgi prepričani, da bosta v četrtek tako Evropska centralna banka (na 2,50 %) kot Bank of England na 4,0 %) obresti zvišali za pol odstotne točke. Verjetno bodo morale vse omenjene centralne banke še enkrat poseči v obrestno mero, potem pa bi lahko sledilo daljše obdobje statusa quo, če bodo seveda ukrepi prijeli in bomo res videli zniževanje inflacije. V tej luči je bila za EU objava januarske inflacije v Španiji (s 5,5 se je povišala na 5,8 odstotka na letni ravni, kar je krepko nad pričakovano 4,7-odstotno inflacijo) že negativno presenečenje, kar je s seboj prineslo tudi višanje zahtevanih donosnosti evrskih obveznic (pri nemški do 2,325 %).

Krkine delnice po skoraj letu dni nad 100 evri
Krkinim delnicam je v torek uspela največja enodnevna rast po lanskem juniju, saj se je tečaj povzpel za tri odstotke in se je prvič po začetku vojne v Ukrajini (torej po skoraj letu dni) spet zavihtel nad sto evrov. Vlagatelji morda podcenjujejo tveganja, povezana s Krkinim poslovanjem v Rusiji, morali bi se tudi zavedati, da je bil rekordni lanski dobiček (361 milijonov evrov) tudi posledica zelo ugodnih tečajnih gibanj, torej krepitve rublja. Tega letos ne gre pričakovati. Je pa res, da bo Krka gotovo več kot polovico dobička spet namenila za dividende. Kakor koli, v januarju se je vrednost delnic z oznako KRKG zvišala za 11,4 odstotka. Gre za najboljši januar po letu 2009, ko je tečaj (takrat je bil približno na polovici današnje vrednosti) v prvem mesecu leta porasel za 12,5 odstotka.