Decembra so se cene hrane po svetu v povprečju povzpele za 25 odstotkov na letni ravni, vodilno vlogo pa so odigrala osnovna živila, kot so riž, sladkor in moka. Ekonomist Nouriel Roubini, ki je sicer znan po svojih pesimističnih napovedih, svari, da naraščanje cen nafte in hrane predstavlja eno največjih groženj celemu svetu, posebej trgom v razvoju. Okrog 40 odstotkov Egipčanov mora preživeti z manj kot dvema dolarjema na dan, zato si lahko predstavljamo, kako so občutljivi na draginjo in zakaj upor in nasilje na ulicah večjih mest.

Vremenske nevšečnosti in višji standard
Ne le zasičenost z vladavino dosmrtnih predsednikov, ne le visoka brezposelnost in revščina, med vzroki za upor ljudskih množic so torej tudi vedno višje cene hrane. Te so pospešek dobile zaradi slabega vremena, ki je poleti prizadelo Avstralijo in Rusijo (ter uničilo pridelek), pomemben dejavnik pa je še naraščanje dohodka v Indiji in na Kitajskem. Dražijo se tudi energenti. Zaradi ljudske vstaje v Egiptu so cene nafte v petek porasle za okrog štiri odstotke, za sod nafte vrste brent z dobavo v juliju je treba plačati celo več kot 100 dolarjev.

Spomin na 70. leta
Če je še avgusta vlagatelje na delniških trgih vznemirjala možnost deflacije, se zdaj kot eden mogočih scenarijev omenja stagflacija - pojav hkratne nizke gospodarske rasti in visoke inflacije, s katero so se ZDA spopadale v 70. letih in kot odgovor postregle z ekonomiko ponudbe. Pri cenah nafte okrog 100 dolarjev in 9,4-odstotni brezposelnosti se zdi, da stagflacija ni tako daleč, vendar upanje vliva ameriški potrošnik, ki je spet pripravljen zapravljati.

V ZDA lani 2,9-odstotna rast BDP-ja
V zadnjem lanskem četrtletju je bila rast potrošnje najvišja v zadnjih petih letih (+4,4 %), kar je pripomoglo k 3,2-odstotni rasti bruto domačega proizvoda, kar pa je vseeno manj od napovedi (3,5 %). Četrtletje prej je bila rast 2,6-odstotna, celoletna lanska rast pa znaša 2,9 odstotka. Ameriško gospodarstvo je s tem doseglo raven pred začetkom recesije, vendar pa zdajšnja rast še vedno ni dovolj za bistveno izboljšanje razmer na trgu dela. V petek bodo objavljeni podatki o januarski brezposelnosti.

Dow Jones v petek izgubil največ v pol leta
Wall Street se je moral zadnji teden sprijazniti z izgubami. Dow Jones je po kar osmih zaporednih pozitivnih tednih tokrat na tedenski ravni izgubil 0,4 odstotka, kar je posledica petkove razprodaje, ko je ta indeks padel za 1,4 odstotka, največ v zadnjih skoraj šestih mesecih. Na začetku tedna je zaradi spodbudnih objav poslovnih rezultatov kazalo še zelo dobro, optimizem pa je sredi tedna še povečal Barack Obama, ki se je v tradicionalnem govoru o položaju države zavzel za nižje davke. V petek so se indeksi obrnili občutno navzdol, saj so bili vlagatelji nervozni zaradi dogodkov v Egiptu in razočarani nad velikem padcem Fordovega dobička. Delnice so strmoglavile za 13 odstotkov.