Ob stečaju Primorja je brez dela ostalo 651 delavcev, od tega so 303 živeli v občini Ajdovščina, kjer leto dni po stečaju Primorja na zavodu za zaposlovanje ostaja prijavljenih kar 261 nekdanjih delavcev družbe Primorje. Leto dni po stečaju bodo ostali tudi brez nadomestila zaradi brezposelnosti, ki je za številne edini vir prihodka.

Nekdanji delavci Primorja imajo v stečajnem postopku skupno prijavljenih 18 milijonov evrov terjatev, medtem ko skupna vsota prednostnih terjatev znaša 11,5 milijona evrov. Stečajni upravitelj Primorja sicer mesečno prejema okoli 100 tisoč evrov iz naslova najemnin, vendar gre ves denar za izplačilo plač 34 zaposlenih, ki jih je najel.

Za poplačilo terjatev do delavcev bo zato treba počakati na prodajo premoženja propadlega podjetja, kar pa se ne bo zgodilo kmalu. Delavci zato prosijo stečajnega upravitelja, naj jim poplača vsaj del njihovih prednostnih terjatev.

V največji stiski je deset nekdanjih delavcev Primorja, ki živijo v samskem domu in živijo v izjemnem pomanjkanju, z iztekom nadomestil zaradi brezposelnosti pa bodo izgubili tudi pravico do bivanja in dela v Sloveniji, opozarja Ilija Vukoje, nekdanji vodja sindikata KS 90 v Primorju.

Nekdanji koordinator sindikatov v Primorju Damjan Volf pa je znova dejal, da bi bilo veliko lažje in tudi ceneje, če bi Primorju pomagali s sanacijo, saj je po njegovih ocenah stečaj državo stal okoli pol milijarde evrov. "Takrat smo pristojnega ministra opozarjali, da se na Primorje ne sme gledati skozi lastništvo, temveč skozi delavce in znanje, a ni pomagalo." Ob tem je Volf dodal, da zdaj večino gradbenih del opravljajo mala podjetja, kjer zaposleni nimajo nobenih pravic in so zelo slabo plačani.