Časopis Večer je razkril zaupne dokumente, po katerih vodstvu Nove Ljubljanske banke grozi kazenska ovadba zaradi poslovne goljufije in odškodninska tožba družbe Profin Invest za 44,4 milijona evrov, posli pa bi banko lahko oškodovali tudi do zneska 70 milijonov evrov, je zapisano v dokumentu.

Sarajevsko poslovno središče
NLB je pod vodstvom predsednika uprave Marjana Kramarja želel svoje bosansko poslovno središče prenesti iz Tuzle v Sarajevo in v ta namen s Profinom podpisal pogodbo za gradnjo poslovnega središča v bosanski prestolnici. Pri tem naj bi Profin nastopil kot investitor in za gradnjo od NLB-ja pridobil posojilo, banka pa bi dokončano središče odkupila. Pogodba je bila sklenjena 7. julija 2008, NLB pa se je v pogodbi zavezal, da bo kril 20-odstotno izgubo (pri čemer ni bilo določeno, kaj vse lahko ta izguba obsega). V zameno je Profin zagotovil raznovrstna zavarovanja.
Kje se je zalomilo?
Takratno vodstvo je spregledalo, da so Profinova zavarovanja vredna le 14,6 milijona evrov, čeprav je izpostavljenost skupine NLB znašala 25,4 milijona, poleg tega pa lahko NLB ta zavarovanja unovči po dolgotrajnih sodnih postopkih z negotovim izidom, piše Večer. Proti koncu leta 2009 je počilo: posojila NLB-ja in njegovih hčerinskih družb Profinu so začela zapadati, povrhu tega pa je sarajevsko podjetje začelo zamujati z izplačevanjem kupnine prvotnim lastnikom Marijinih dvorov, kjer stoji poslovno središče. Profin namreč ni v predvidenem roku izročil pravnomočnega gradbenega dovoljenja, NLB je ustavil denarni tok, podjetje pa se je znašlo na robu stečaja.
Ustavitev financiranja in revizija
Konec leta 2009 je uprava NLB-ja pod vodstvom Boža Jašoviča naročila izredno revizijo projekta zaradi visokih postavk v projektni dokumentaciji. Cena zemljišča je po ocenah NLB-jevih cenilcev znašala 7,2 milijona, bosanski cenilec pa jo je postavil na 22,7 milijona evrov - medtem ko prodajna vrednost že postavljene zgradbe znaša 26,6 milijona. Po oceni revizije naj bi bila precenjena tudi gradbena dela v višini 10 milijonov evrov.
Profin: NLB se gre organizirani kriminal
Zdaj že nelikvidno sarajevsko podjetje je prišlo na dan s težkimi obtožbami na račun vodstva banke. To naj bi delovalo po skrbno pripravljenem načrtu in investitorja naklepno pripeljalo do nelikvidnosti, stečaja Profina in poceni pridobitve premoženja prek stečajne mase. Ustavitev denarnega toka je namreč Profin pripeljala na rob propada, banka pa je že bila vpisana s hipoteko na Marijinih dvorih kot glavni upnik. Profin je tako prek odvetniške pisarne Mira Senice že napovedal 44,4 milijona evrov težko tožbo proti banki.
Gašenje požara
Banka je zaradi dogajanja ustanovila krizno skupino, ki je upravi predložila 3 mogoče izhode. Kupi lahko prostore z izsiljenjem svojih pogojev, odkupi jih lahko tudi po Profinovih pogojih, kar bi pomenilo 35,4 milijona izgube ob predpostavki unovčenja vseh zavarovanj. Kot zadnja možnost se ponujata opustitev projekta in "krizno komuniciranje", kar bi prineslo 14,7 milijona evrov izgube in morebitno iztoženo poslovno škodo z bosanske strani, najbolj črn scenarij pa bi dosegel 70,8 milijona škode.
Posli z vidika državne dokapitalizacije NLB-ja
Poročilo strokovne skupine razkriva, da Profin Invest kot družba ni imel ustreznih znanj in referenc ter da sploh ni bil sposoben zagotavljati kakovostne in pravočasne izvedbe projekta. Poleg strokovne skupine so po pisanju Večera na spornost investitorja opozarjali tudi bosanski mediji zaradi domnevnih sarajevsko-črnogorskih poslovnih povezav. "Kakšni so bili interesi v ozadju, je bila uprava sploh obveščena ali so ji strukture v ozadju skrbno dozirale informacije?" se sprašuje pisec. Banka se je tako spustila v tvegan posel z ogromno poslovno izgubo sredstev in ugleda, medtem ko od države želi 250-milijonsko dokapitalizacijo, so zapisali v časopisu.