Zgovoren je tudi podatek, da je enakomerno obtežen indeks S & P 500 (torej predvsem brez tako velikega vpliva tehnoloških velikanov) v vsega 33 dneh "prehodil" pot od 52-tedenskega dna do 52-tedenskega vrha. Po letu 1957 se je to hitreje zgodilo le enkrat – leta 1982. Normalno, da so po takšnem obdobju rasti v sredo vlagatelji unovčevali dobičke, a v drugi polovici tedna je bila smer spet navzgor, tako da je bil indeks S & P 500 v tedenski primerjavi v petek zvečer 0,8 odstotka višje. Gre za osmo zaporedno rast na tedenski ravni, kar se ni zgodilo že od leta 2017. V tednu do 20. decembra je bilo po anketi Ameriškega združenja malih vlagateljev (AAII) 52,9 odstotka zasebnih vlagateljev bikovsko razpoloženih (kar pomeni, da v naslednjega pol leta pričakujejo rast tečajev), kar je največ v zadnjih dveh letih in pol.

Pri Morgan Stanleyju stavijo na junij
V dneh okrog božiča je optimistično razpoloženje na Wall Streetu sicer zelo pogosto. V zadnjih petih trgovalnih dneh starega leta in v prvih dveh novega leta je bila povprečna rast delnic v New Yorku 1,3-odstotna (po podatkih od leta 1969), zanimivo pa je tudi to, da kadar te božične rasti ni bilo, je praviloma sledilo slabo leto.
Glavno gibalo letošnje rasti pa so pričakovanja, da bo Fed že marca začel nižati obrestne mere. Možnosti za to naj bi bile po nekaterih izračunih več kot 70-odstotne, toliko bolj po končni oceni ameriške gospodarske rasti, ki ni bila 5,2-odstotna, ampak (prilagojeno na letno raven) 4,9-odstotna. Pri Morgan Stanleyju mirijo strasti in pravijo, da bo inflacija v prihodnjih mesecih vendarle še preveč trdovratna, da bi Fed že spomladi začel cikel rahljanja monetarne politike, zato stavijo na junij, ko bodo res na dlani dokazi, da se inflacija približuje dvema odstotkoma. Do so bili v novembru in decembru vlagatelji verjetno preveč brezbrižni do vseh tveganj in preveč optimistični pri pričakovanjih, kaj bo naredil Fed, je opozorila tudi banka UBS. Po njihovem mnenju so se vlagatelji, ki so kupovali v zadnjih tednih, ujeli v bikovsko past, saj je pričakovati preobrat navzdol, predvsem pa negativno presenečenje v prvem četrtletju. Njihova napoved: z indeksom S & P 500 se bo ob koncu marca trgovalo pri 4.280 točkah, kar je osem odstotkov nižje od trenutne vrednosti.

Nove slabe novice iz Kitajske
Največje kitajsko podjetje po tržni kapitalizaciji, tehnološki velikan Tencent, je v petek doživel hud udarec, saj so oblasti še dodatno zaostrile regulativo na trgu spletnih iger, kjer je Tencent v tretjem četrtletju ustvaril petino vseh prihodkov. Delnice so izgubile 12 odstotkov, s čimer se je Tencentova tržna vrednost znižala za 43 milijard dolarjev. To je še ena od neprijetnih letošnjih zgodb, povezanih s Kitajsko, ki jo hromi predvsem kriza v nepremičninskem sektorju. Če so svetovni delniški trgi letos vidno pridobivali, je osrednji delniški indeks v Šenzenu od začetka leta izgubil 11 odstotkov, medtem ko je borza v Hongkongu za 19 odstotkov pod gladino. Mnoge delnice so zdaj močno podcenjene (sploh v primerjavi z newyorškim trgom) in za dolgoročne vlagatelje zelo privlačne, seveda pa je težko napovedati, kdaj se bo zgodil odboj.

Zlato pogumno nad 2000, divja rast solane
Cene zlata so šle zadnje dni spet kar pogumno nad 2000 dolarjev, v petek je pozitivno vplivala objava, da se je jedrni indeks izdatkov za osebno porabo (PCE) novembra zvišal le za 0,1 odstotka, v primerjavi z letom prej pa za 3,2 odstotka. Gre za pomemben inflacijski podatek, ki ga Fed zelo upošteva. Dolar je v primerjavi s košarico valut zdrsnil na skoraj petmesečno dno, evro je tako spet nad mejo 1,10 dolarja. Na trgu kriptovalut še naprej vlada bikovsko razpoloženje in prepričanje, da bodo ameriški regulatorji januarja odobrili delovanje ETF-skladov na promptno ceno bitcoina in etra. Nekateri altkovanci gredo strmo navzgor, solana, ki je bila na začetku leta pri okrog desetih dolarjih, pa je presegla sto dolarjev in po tržni kapitalizaciji prehitela XRP oziroma ripple.