Obama je ocenil, da se s tem strinjajo tudi finančni trgi, vendar pa da ima težave z delovanjem politični sistem. Krivdo za znižanje kreditne ocene ZDA je pripisal političnim razprtijam v Washingtonu, ki so preprečevale ukrepanje. Obama je zagotovil, da so ZDA bile in ostajajo država z najvišjo kreditno oceno. "Dobra novica je to, da vemo, kaj moramo narediti. Vendar pa je največja ovira napredku vztrajno risanje črt po pesku in postavljanje strankarske ideologije nad korist države," je krivdo posredni pripisal republikancem.

Izrazil je upanje, da bo nižja ocena spodbudila Washington k rešitvi problema dolga in proračunskega primanjkljaja. Ob tem je napovedal, da bo pripravil nekaj priporočil, kako zmanjšati zvezni primanjkljaj. Ameriški predsednik je dejal še, da upa, da bo znižanje kreditne ocene dalo zakonodajalcem nov občutek nujnosti za spopadanje z deficitnim trošenjem.

Po znižanju kreditne ocene ZDA so borze po svetu zabeležile občutne padce. Vlagateljev niso pomirile niti napovedi ukrepov s strani G7, G20 in Evropske centralne banke (ECB). Napovedi ukrepov niso pomirile trgov. V rdečem so sklenile azijske in evropske borze, prav tako se globoko v negativnem območju giblje ameriški Wall Street.

Tokijski indeks Nikkei je trgovanje končal 2,18 pod vrednostjo z začetka trgovanja. Frankfurtski indeks DAX je medtem v primerjavi s petkom izgubil 4,67 odstotka, pariški CAC 40 se je znižal za 4,68 odstotka, londonski FTSE 100 pa za 2,62 odstotka. Globoke padce tečajev delnic beleži tudi ameriški Wall Street. Industrijski indeks Dow Jones je izgubil 5,55 odstotka oziroma več kot 600 točk, tehnološki indeks Nasdaq pa 3,41 odstotka.

Izgubila sta tako evro kot dolar, navzdol pa je šla tudi nafta. Zahodnoteksaška lahka nafta z dobavo v septembru se je na newyorški borzi do 17. ure po srednjeevropskem času pocenila za 3,25 dolarja na 83,63 dolarja za 159-litrski sod, septembrske terminske pogodbe za severnomorsko nafto vrste brent pa so se v Londonu znižale za 3,55 dolarja na 105,82 dolarja za sod.

Zlato navzgor
Na drugi strani pa je poskočila cena zlata, kar glede na to, da ta kovina velja za varno investicijo, ne čudi. Unča zlata je na trgu prvič doslej presegla 1.700 dolarjev.

Čeprav podatki še ne kažejo na recesijo, dogajanje na finančnih trgih vsekakor odraža pričakovanja vlagateljev glede prihodnosti gospodarstva, poudarjajo slovenski borzni analitiki. V prihodnjih dneh bodo po njihovem mnenju odločilna dejanja osrednjih institucij in politikov, ki morajo zagotoviti zmanjšanje zadolženosti držav in ohranjanje rasti.

O ponovnem padcu v recesijo po mnenju slovenskih analitikov še ni mogoče govoriti.
Poteza znižanja kreditne ocene ZDA ima za posledico stopnjevanje pesimizma, ki se zadnje čase zgrinja nad vlagatelje. Ti so namreč že tako ali tako zaskrbljeni zaradi šibkega ameriškega gospodarstva, dolžniških težav območja evra in japonskega okrevanja po marčnem potresu in cunamiju.

Kot pojasnjujejo analitiki, se vlagatelji vse bolj bojijo, da bi se lahko ponovilo leto 2008, zato na borzah niso pripravljeni sklepati rizičnih poslov.

Geithner ostaja na položaju
Trge je malce pomirila odločitev ameriškega finančnega ministra Timothyja Geithnerja, da bo kljub republikanskim pozivom k odstopu skoraj zagotovo ostal na položaju tudi v primeru ponovne izvolitve predsednika ZDA Obame novembra 2012. Njegovo odločitev je pozdravil tudi Obama.

Geithner je izrazil tudi svoje nestrinjanje s petkovo odločitvijo bonitetne hiše Standard & Poor's, da zniža kreditno oceno ZDA z najvišje AAA na AA+, in dejal, da je ta pokazala izjemno slabo presojo ter nepoznavanje temeljev ameriške proračunske matematike. "Ocena S & P-ja ne spreminja ničesar. Ni nobenega tveganja, da ZDA ne bi poravnale svojih obveznosti," je zagotovil Geithner.

Ugibanja
Za torek je sicer napovedano redno srečanje Odbora za odprti trg ameriške centralne banke Federal Reserve (FOMC), stroka pa je polna ugibanj o morebitni napovedi novega kroga odkupovanja ameriških državnih obveznic. Večina jih meni, da tovrstne napovedi še ni pričakovati, saj da težava tokrat ni v denarju, kot je bila v času krize leta 2008, in bi nov krog tiskanja denarja povzročil večjo nevarnost izbruha inflacije v času, ko gospodarske rasti skorajda ni.

Obljubljajo potrebne ukrepe
Države G7 že obljubljajo potrebne ukrepe za stabilizacijo finančnih trgov, podporo finančni stabilnosti in spodbujanju gospodarske rasti pa napoveduje tudi skupina najpomembnejših razvitih gospodarstev ter hitro rastočih ekonomij G20.

ECB medtem načrtuje "aktivno uresničevanje" programa odkupovanja obveznic. Predsednik ECB Jean-Claude Trichet je zatrdil, da bo banka v luči "disfunkcionalnega delovanja" na delih finančnega trga zagotovila boljši prenos odločitev denarne politike in tako zagotovila cenovno stabilnost v evrskem območju.

Generalna direktorica Mednarodnega denarnega sklada Christine Lagarde je že pozdravila zaveze ECB-ja in G7 za stabilizacijo finančnih trgov in poudarila, da bo takšno sodelovanje prispevalo k ohranitvi zaupanja in spodbudilo svetovno gospodarsko rast.

Ko gre za Evropo, se na trgih sicer kaže največja zaskrbljenost v zvezi z Italijo in Španijo. Nekateri namreč menijo, da bi bili lahko ti dve državi naslednji v vrsti, ki ne bosta mogli odplačati svojih dolgov. ECB naj bi za obveznice teh dveh držav namenila dve milijardi evrov, tako da se je zahtevana donosnost na italijanske desetletne dolžniške vrednostne papirje vendarle znižala za 0,75 odstotne točke na 5,25 odstotka, na španske pa za 0,91 odstotne točke na 5,14 odstotka.

Usklajeno delovanje Evrope in preostalega sveta pri pomirjanju finančnih trgov je danes pohvalila tudi Nemčija. "Gre za pomemben dokaz, da igralci v Evropi in delno v preostalem svetu govorijo z jasnim in enotnim glasom," je dejal tiskovni predstavnik nemške vlade Christoph Steegmans. Danes se je sicer v Berlin vrnila nemška kanclerka Angela Merkel, čeprav v vladi zanikajo, da je predčasno prekinila počitnice.