Svet ECB-ja je znižal tudi obrestni meri za mejno posojanje in deponiranje presežne likvidnosti, ki sta po novem 1,5 odstotka oz. nič odstotkov.

O skorajšnjem znižanju obrestnih mer se je začelo govoriti že junija, pričakovati pa je bilo, da bodo v Frankfurtu počakali na sklepe vrha EU-ja pretekli konec tedna v Bruslju. Ta je presegel pričakovanja. Predsednik ECB-ja Mario Draghi je po koncu zasedanja povedal, da so v centralni banki zadovoljni.

Hitrih učinkov ne bo
Znižanje obrestne mere najverjetneje ne bo prineslo hitrih učinkov za zagon gospodarske rasti, a vsaj nekoliko naj bi s tem olajšali breme tistim članicam evrskega območja, ki so v recesiji. ECB želi s tem okrepiti šibko posojilno dejavnost in preprečiti prevelik padec gospodarske dejavnosti. Zadnje gospodarske raziskave namreč kažejo na to, da bi se gospodarstvo v evrskem območju letos lahko skrčilo za precej več od predvidenih 0,3 odstotka.

Večina analitikov ne pričakuje novih nestandardnih ukrepov za pomoč bankam ali ranljivim članicam evrskega območja. V Frankfurtu so namreč že večkrat dejali, da denarna politika ne more nadomestiti reformnega in stabilizacijskega ukrepanja članic območja skupne valute.