Upravljanje državnega premoženja, kljub lani sprejeti strategiji, še zdaleč ne kaže ustreznih rezultatov. Zakaj? Odgovore so skušali poiskati tudi na nedavnem srečanju ameriške gospodarske zbornice v Ljubljani. Po načrtih Slovenskega državnega holdinga (SDH) bi moralo namreč državno premoženje že čez tri leta doseči 8-odstotno donosnost.

Nekatere nedavne poteze državnega holdinga, kot so prenos družbe Sava iz DUTB-ja na SDH in menjava nadzornikov v NLB-ju, vzbujajo dvome o zadanih ciljih, je menila direktorica Bisnode Slovenija Maria Anselmi. "Pričakovala bi jasnejše odgovore SDH-ja glede določenih odločitev, saj le-te neposredno zadevajo davkoplačevalce," je dodala.

Članica uprave SDH-ja Anja Strojin Štampar konkretnih potez SDH-ja ni želela komentirati. Dejala je, da bodo možnosti za popravke v dopolnjeni stretgiji upravljanja državnega premoženja. Ta bo predvidoma sprejeta poleti. "Zagotovo bomo posredovali tudi svoje predloge, seveda pa politika naših predlogov ni dolžna upoštevati," je opozorila Strojin Štamparjeva.

Namestnik ameriškega veleposlanika v Sloveniji David Burgar pa je glede pomanjkljivosti, ki bi jih bilo pri upravljanju z državnimi podjetji v prihodnje dobro odpraviti, izpostavil netransparentnost. "Težko razumemo, kdo sploh sprejema odločitve glede podjetij v večinski državni lasti, ko smo skušali pomagati nekaterim ameriškim podjetjem, so nas pošiljali najprej na SDH, pa potem na DUTB, pa na finančno ministrstvo, skratka, popolnoma nejasno," je zmešnjavo opisal Burgar.

Vsi sogovorniki si sicer želijo, da bi seznam podjetij za odprodajo v popravljeni strategiji razširili. Opozarjajo pa tudi, da so nenehne menjave vodstev v državnih podjetjih škodljive. Direktorji namreč v strahu pred menjavo neprestano lobirajo za svoj položaj, namesto da bi se ukvarjali s poslovanjem.