Gael de Pontbriand, Francoz z izkušnjami v nadzornih svetih mednarodnih bank, je Novo Ljubljansko banko nadziral nekaj mesecev med 2012 in 2013, ko je zaradi političnega vmešavanja v njeno poslovanje odstopil. Pravi, da je v Sloveniji še vedno, podobno kot v Franciji, politični vpliv v bankah škodljiv.

Sam je bil priča poskusom političnega vplivanja na podeljevanje posojil podjetjem, in to v času, ko je bil NLB v vedno globljih težavah. Prepričan je, da je uprava pod vodstvom Janka Medje dobro opravila svoje delo, in se boji, da napovedane zamenjave pomenijo slabo popotnico za prihodnost banke, je za Radio Slovenija poročala Maja Derčar.

De Pontbriand prejema vprašanja kolegov o tem, ali se slovenska politika še vedno vmešava v gospodarstvo in banke. In kako jim odgovarja? "Na žalost se to še zmeraj dogaja. In zdaj bodo vlagatelji brali, da je Janko Medja odstopil in da se predčasno menja nadzorni odbor z upravo. V smislu ugleda je to zelo škodljivo."

Škodljivo, če ne bo popolnoma nedvoumno pojasnjeno. Na potezi je lastnik - država oziroma v njenem imenu Slovenski državni holding (SDH). "Če imajo dober razlog za tak pritisk na Medjo, da je na koncu raje odstopil, morajo to pojasniti, a ne samo to. Vzroki morajo biti dokumentirani."

"Kdo želi destabilizirati NLB?"
Treba je razjasniti, kaj tiči za odstopom Medje in kdo želi destabilizirati vodstvo NLB-ja, pravi de Pontbriand. Zdajšnja sestava nadzornega sveta, čeprav so v njem pretežno Slovenci, se mu zdi dobra zaradi mednarodnih izkušenj njenih članov. Ta sestava se bo jutri spremenila. Država bo pred zahtevno nalogo izbora nadzornega sveta, njegovi člani pa morajo biti "kompetentni na bančnem področju in z integriteto".

De Pontbriand ne navija nujno za zasebno lastništvo NLB-ja. Opozarja pa, da bo prodaja v teh okoliščinah zelo otežena. Država namreč želi obdržati kontrolni delež v banki. "In očitno bo s takšnimi potezami, ki, kot poznam, predstavljajo politično vmešavanje v nadzorne svete in uprave, prodaja skoraj nemogoča, če želi država za NLB iztržiti spodobno ceno."

In znova, Gael de Pontbriand poudarja potrebo, da SDH dokumentirano dokaže, zakaj se loteva menjav na vrhu največje slovenske banke. Odločitve morajo biti pregledne, je še poročala Maja Derčar.

Večanje in menjave v nadzornem svetu
Kot je za Radio Slovenija poročala Urška Jereb Brankovič, bo SDH na jutrišnji skupščini NLB-ja na podlagi spremenjenega statuta povečal število nadzornikov z zdajšnjih sedem na devet, hkrati pa najverjetneje tri izmed obstoječih tudi zamenjal. Vse z namenom, da bo odprodaja NLB-ja potekala v skladu s pričakovanji prodajalca, torej države. Tako je razumeti predsednika uprave SDH-ja Marka Jazbeca. "Mi smo v analizi bodoče ekipe sklenili, da je treba dati še dodatne okrepitve v nadzorni svet, zato je bilo treba dati predlog za predčasne razrešitve," je dejal.

Kot je zakrožilo, naj bi predčasno razrešili predsednika Gorazda Podbevška, Tita A. Erkerja in Miho Košaka. Ali omenjeni morda niso izpolnjevali zahtevnih meril evropske centralne banke za nadzor sistemske banke, kot je NLB? Jazbec pravi, da ni tako, kar pa "seveda ne pomeni, da ne bo SDH prišel na skupščino tudi z novimi primernimi imeni."

Kot je dejal, bo SDH razloge za predčasno menjavo nadzornikov, ki naj bi bili ustrezno utemeljeni, podal na sami skupščini. Razlogov, zakaj so želeli predstavniki SDH-ja na skupščini izglasovati tudi nezaupnico Janku Medji, pa jim zdaj ne bo treba utemeljevati, saj jih je Medja s petkovim odstopom prehitel.

Vesel dvomi, da je razlog za odstop revizija DUTB-ja
V zvezi z odstopom Medje bi Računsko sodišče zanimala predvsem vsebina razhajanj z lastniki, je za Dnevnik dejal predsednik sodišča Tomaž Vesel. Ta bi namreč lahko nakazovala novo politiko upravljanja NLB-ja.

Računsko sodišče je izvedlo revizijo Družbe za upravljanje terjatev bank (DUTB) za leto 2013, v okviru katere so opazili nekaj tveganj, povezanih s prenosom slabih terjatev z NLB-ja na DUTB. "Nepravilnosti ali nesmotrnosti so se dogajale tam, od koder so bile terjatve prenesene. Ker pri reviziji DUTB-ja nismo mogli odgovoriti na vsa vprašanja, ki so se nam v zvezi s tem porodila, sledi zdaj pregled NLB-ja," je pojasnil Vesel, ki sicer dvomi, da bi bila lahko njihova revizija odločilni razlog za petkov odstop Medje.

Glede revizije DUTB-ja je Vesel pojasnil, da so po izdaji revizijskega poročila policiji in tožilstvu podali naznanilo suma storitve več kaznivih dejanj zaradi netransparentnega prenosa slabih terjatev.

Računsko sodišče bo pregledalo tudi sponzorske in svetovalne pogodbe na NLB-ju, tudi s podjetjem R.U.R. v lasti Draga Kosa, k čemur jih je zavezal DZ. "To je neposredna zaušnica nadzornemu svetu NLB-ja, ki je ocenil pogodbo z R.U.R. kot neproblematično," je dodal.

Varuha javnih sredstev zanima še, kako so v NLB-ju realizirali ukrepe Banke Slovenije ter kako so slabe terjatve nastale in ali so nastale tudi v zadnjem letu.