Predlog, ki so ga podpirali v Združenju Frank in zvezi potrošnikov, je predvideval, da bi morale banke kredite v frankih, ki so bili sklenjeni med 28. junijem 2004 in 31. decembrom 2010, konvertirati v kredite v evrih, in sicer z veljavnostjo na dan, ko je bila sklenjena kreditna pogodba v frankih oz. z valutno klavzulo v frankih.

Odklonilno stališče do predloga so imeli vlada, finančno ministrstvo, Banka Slovenije in Združenje bank Slovenije. Zakonodajnopravna služba DZ-ja, ki je predlog preučila z vidika skladnosti z ustavo, pravnim sistemom in z zakonodajnotehničnega vidika, je nanj podala številne pripombe in pod vprašaj postavila rešitve, ki predvidevajo retroaktivnost in ki posegajo v načelo enakosti ter v pravico do izjave, sodnega varstva in zasebne lastnine.

Predlog zakona je državni svet vložil, ker Združenje Frank in Združenje bank Slovenije ne najdeta skupnega jezika za reševanje problematike, ki je nastala zaradi nenadnega zvišanja tečaja franka januarja 2015, kar je posojilojemalcem v tej valuti močno zvišalo obveznosti in številni so bili po letih odplačevanja posojila banki preračunano v evre dolžni več, kot so najeli posojila.

Banke želijo individualno obravnavo
Združenje Frank želi, da se to reši na sistemski ravni, združenje bank zagovarja individualno obravnavo primerov. "Nesmiselno je 16.000 ljudi pošiljati na sodišče. Zakon je kompromis," je dejal predsednik Združenja Frank Matjaž Sušnik, medtem ko je državni sekretar na ministrstvu za finance Metod Dragonja dejal, da je bilo konec leta 2018 v frankih le 6,4 odstotka vseh posojil prebivalstvu oz. okvirno za 390 milijonov evrov.

Predstavniki Združenja Frank in bank ter zveze potrošnikov so ponovili večkrat izražena stališča, Robert Pavšič (LMŠ) pa je obe združenji javno pozval, naj vendarle sami poiščeta rešitev. "Zaradi pomanjkanja dialoga ste vse poslance postavili v zelo čudno situacijo," je opozoril.

Za podporo predlogu zakona so si prizadevali v Levici. "Nekam se moramo premakniti, tudi če gre zakon potem na ustavno sodišče," je menila Nataša Sukič (Levica). Podobno je ocenil tudi Matjaž Han (SD): "Naša dolžnost je, da nekaj na tem področju naredimo." Primož Siter (Levica) je ob tem člane odbora pozval, naj podprejo "opcijo, ki bo šla v dobro človeka, ne banke".

Dušan Verbič (SMC) se je strinjal, da je "to tematika, ki je zelo občutljiva, in da marsikoga tepe odločitev iz preteklosti". A je vendarle ocenil, da je to zadeva sodišča, ne pa zakonodajnega organa. Predsednik odbora Robert Polnar (DeSUS) pa se je dotaknil predvsem vprašanja prevzemanja odgovornosti. "Za ekonomsko odločitev je v prvi vrsti odgovoren vsak sam," je obrazložil, zakaj predloga ne more podpreti.

Spomnil je, da je bila v času jemanja kreditov v frankih obrestna mera ugodnejša, a je obstajalo tveganje, kdaj se bo tečaj spremenil in za koliko. Načeloma je bilo mogoče predvideti, da bo tečaj postal nevzdržen, saj bi sicer vsi najemali kredite v frankih, pa ni bilo tako, je povzel. Za ključno pa je označil tveganje tako do tega, da nekaj pridobiš, kot do tega, da nekaj izgubiš.

Potrjena dva predloga
Odbor je danes potrdil predlog novele zakona o množičnem vrednotenju nepremičnin, s katero se podrobneje opredeljujejo posebne enote vrednotenja, kot so bencinski servisi, elektrarne ter pristanišča in marine. Definiranje teh enot je pomembno za tehnično izvedbo vrednotenja, je povzela državna sekretarka na ministrstvu za finance Natalija Kovač Jereb.
Poslanci se niso mogli izogniti vprašanju o uvedbi nepremičninskega davka. Sekretarka je povedala, da je prvi pogoj zanj uspešno končano drugo sistemsko množično vrednotenje nepremičnin, kar naj bi se zgodilo spomladi prihodnje leto. "Šele nato bomo videli, kako verodostojne podatke imamo. Na njihovi podlagi pa bomo lahko sprejemali nadaljnje odločitve," je povedala.

Jožef Horvat (NSi) je opozoril, da so "zakon, ki se ga zdaj novelira, poslali v ustavno presojo". A Kovač Jerebova je povedala, da se bo zakonska podlaga za davek opredelila v zakonu o nepremičninah, in se ne določa v tem zakonu. "V tem zakonu so posplošene vrednosti nepremičnin, ki bi se lahko uporabljale kot davčna osnova v zakonu na nepremičnine," je pojasnila.

Odbor je podprl tudi predlog novele zakona o trgu finančnih instrumentov, s katerim v slovenski pravni red prenaša določila uredbe EU-ja o prospektu, ki se objavi ob ponudbi vrednostnih papirjev javnosti ali njihovi uvrstitvi v trgovanje na reguliranem trgu.