Priprava tega je po mnenju ministrstva za gospodarstvo nujna, saj veliko novih okoliščin v okolju zahteva ponoven razmislek o razvoju energetskih dejanosti in storitev. Zelena knjiga bo v razpravi šest tednov, v tem času pa pričakujejo dopolnitve, pripombe in različna stališča, pojasnjuje v. d. generalnega direktorja direktorata za energijo Janez Kopač.

Minister za gospodarstvo Lahovnik pa upa, da bodo dobili ustrezen nabor pogledov in stališč, ki bodo podlaga za kakovosten nacionalni energetski program, ta pa za ekonomsko politiko na tem področju.

Naše gospodarstvo je energetsko preintenzivno
V Zeleni knjigi so izpostavljene predvsem dileme, ki se pojavljajo pred slovensko energetiko, ključna pa je predvsem prevelika energetska intenzivnost Slovenije oziroma našega gospodarstva. Ta negativno vpliva na konkurenčnost slovenskega gospodarstva, njeno zmanjšanje pa je eden glavnih ciljev, ki si ga morajo zastaviti pri novem nacionalnem energetskem programu, pravi Kopač.

Največ vprašanj se trenutno postavlja o gradnji novih energetskih objektov v prihodnosti. Minister Lahovnik pravi, da sodi drugi blok Jedrske elektrarne Krško med prednostne naloge, vendar je treba najti tudi rešitve za odlaganje nizko in srednje radioaktivnih odpadkov. Med pomembnejše energetske objekte sodijo še elektrarne na spodnji Savi, in če bo mogoče, tudi hidroelektrarna na Muri.

Izpolnjevanje ciljev EU-ja bo vedno težje
Zeleno knjigo je pripravil Institut Jožef Stefan, ki je ob tem pripravil tudi dolgoročne energetske bilance Slovenije, iz katerih je razvidno, da bo imela Slovenija težave pri izpolnjevanju dveh evropskih ciljev - pri strukturi obnovljivih virov energije znotraj končne porabe vse energije in zmanjševanju emisij toplogrednih plinov.

"Pretekla štiri leta izpolnjevanja nacionalnega energetskega program so bila vržena stran, dileme, pred katerimi smo danes zaradi bolj ambicioznih ciljev EU-ja kot pred štirimi leti, se pojavljamo še pred mnogo večjimi nalogami in zahtevami, ki bodo zahtevale še več ukrepov in stroškov, kot bi jih bilo, če bi se v preteklih štirih letih držali tega, kar je bilo predvideno in dogovorjeno v letu 2004," je poudaril Kopač.

Podlaga je tudi ocena mednarodnega okolja
Vodja centra za energetsko učinkovitost na Institutu Jožef Stefan Stane Merše je ob tem poudaril, da ima Zelena knjiga štiri ključne cilje: povečanje zanesljivosti oskrbe z energijo, zagotavljanje konkurenčnosti gospodarstva, spodbujanje okolijskotrajnostih rešitev ter zagotavljanje socialne kohezivnosti. Knjiga temelji na oceni mednarodnega okolja in zunanjih dejavnikov, ki ključno vplivajo na razvoj energetike v Sloveniji, je dejal.

A. S.