Gradnja drugega tira med Koprom in Divačo, ki naj bi bila potrebna zaradi razvoja vedno prometnejše Luke Koper, naj bi stala kar 1,1 milijarde evrov. Vlada je sicer razmišljala, da bi do drugega tira prišla na račun javno-zasebnega partnerstva, hkrati pa je tudi želela preveriti upravičenost naložbe.

Posebna vladna skupina je v sodelovanju s strokovnjaki mednarodnega transportnega foruma, ki deluje v okviru OECD-ja, pripravila študijo Revizija tveganja in možnosti izvedbe za zaledno železniško povezavo Luke Koper. Ta pa je razkrila, da je gradnja drugega tira glede na trenutno obremenjenost proge in kapacitet Luke Koper precej velik finančni zalogaj, ki bi močno obremenil proračun oz. davkoplačevalce.

V študiji ITF-ja je kot bistveno racionalnejša omenjena možnost gradnje zalednega terminala, ki bi ga zgradili okoli 20, 30 kilometrov v notranjost, npr. v Divači, kjer bi lahko del tovora vozili iz Luke Koper po obstoječem avtocestnem sistemu in ga šele nato pretovarjali na železnico. Stroški terminala pa bi bili v primerjavi s stroški gradnje drugega tira neznatni, zgolj 50 milijonov evrov. Takšne rešitve naj bi uporabljala tudi druga evropska pristanišča.

To bi bila najustreznejša vmesna rešitev, gradnja drugega tira pa bi bila mogoča, če se bo Luka Koper ustrezno razvijala v prihodnosti. Strokovnjaki ITF-ja so ob tem opozorili, da se morajo v Luki Koper vprašati predvsem, kako povečati tržni delež, omogočiti večjo komercializacijo storitev in razviti zaledje. Luka Koper je sicer precej povečala pretovor blaga in predvsem zabojnikov, toda delež je precej majhen v primerjavi z največjimi evropskimi pristanišči.

Če se bo Luka Koper razvijala po sedanjem scenariju, bi bile zmogljivosti obstoječe železniške povezave presežene šele leta 2022, 2023 oz. najpozneje do leta 2030. V tem obdobju pa bi skušali najti racionalnejše rešitve za gradnjo drugega tira. Z večjim pretovorom, predvsem zabojnikov, bi Luka Koper postala veliko zanimivejša za vlagatelje. Najracionalnejša različica pa bi bil projekt širitve Luke in drugega tira.

Minister za infrastrukturo Peter Gašperšič je prav tako prepričan, da bi z gradnjo zalednega terminala ustvarili pogoje za boljšo ekonomiko poznejše gradnje, študijo ITF-ja pa bo vlada natančno preučila. Vseeno pa naj bi že v nekaj mesecih skušali preveriti interes vlagateljev v projekt drugi tir in nato skušali pridobiti tudi evropske sredstva, s katerimi naj bi financirali 30 odstotkov vrednosti projekta.