Organizacija za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD) v najnovejšem ekonomskem pregledu za Slovenijo ugotavlja, da je Slovenija dosegla močno postpandemijsko okrevanje, gospodarsko dejavnost pa zavirajo visoka inflacija, ozka grla v dobavnih verigah in drugi učinki vojne v Ukrajini. Slovenija bi se morala osrediniti na obvladovanje inflacije in nato pospešiti izvedbo reform za dvig produktivnosti ter zagotovitev višje in vzdržnejše gospodarske rasti na dolgi rok.

"Pokojninski sistem je treba prilagoditi daljši pričakovani življenjski dobi in zagotoviti daljše ter bolj zdravo obdobje delovne aktivnosti," je na predstavitvi poročila, ki je potekalo na Brdu pri Kranju, po videopovezavi dejal Alvaro Santos Pereira. Sprva je bil predviden obisk glavne ekonomistke OECD-ja Laurence Boone, vendar je morala pot v zadnjem trenutku odpovedati.

Pereira je dodal, da če ne bo reform, se bo ustvarjal dodaten pritisk na pokojnine, zdravstvo, trg dela. Trenutno največji izziv je visoka inflacija, pri brzdanju katere pa so potrebni ciljno usmerjeni ukrepi, namenjeni lajšanju bremen najranljivejših. Potreben je srednjeročni načrt fiskalne konsolidacije, je pa pomembna previdnost pri ukinjanju kriznih spodbud, da ne bi zadušili okrevanja.

OECD za zagotovitev močnejše gospodarske rasti priporoča zmanjšanje obdavčitve dela ob hkratnem povečanju davkov na porabo in premoženje, poenostavitev sistema davka na dodano vrednost (DDV) z razširitvijo obdavčitve po osnovni stopnji DDV ter spodbujanje določanja plač na ravni podjetij v okviru, določenem na ravni panoge.

Med izzivi je tudi digitalizacija. Slovenija bi morala izboljšati povezljivost z zagotavljanjem dostopnejšega širokopasovnega dostopa. Podjetja bi morala bolj uporabljati orodja informacijsko-komunikacijskih tehnologij (IKT), med drugim analizo obsežnih podatkov. Tako kot druge države ima tudi Slovenija težave s pridobivanjem IKT-strokovnjakov, kar bi lahko reševali s spodbujanjem tovrstnega študija. Država bi lahko večjo digitaliziranost dosegla tudi s premikom od prostovoljne k obvezni uporabi e-storitev javne uprave, med drugi navaja OECD, ki ugotavlja, da je kljub nedavnim privatizacijam delež državnega lastništva podjetij še vedno visok, pri čemer poudarja panogo turizma. Ko bo kriza mimo, naj pride do privatizacije v turizmu, je svetoval Pereira.

"Slovenija je na dobri poti h konvergenci z bogatejšimi državami OECD-ja. Izzivi pa ostajajo in za njihovo premagovanje so potrebne strukturne reforme, s katerimi bi Slovenija postala bolj digitalno, trajnostno in učinkovito gospodarstvo ... Slovenija mora nadaljevati po poti reform, na kateri je, in razmišljati dolgoročno," je povzel Pereira.

Napoved širše davčne reforme

Priporočila OECD-ja so koristna, poročilo pa je treba brati v celoti, ne le posameznih delov, je ob predstavitvi Ekonomskega pregleda za Slovenijo 2022 dejal finančni minister Klemen Boštjančič. Izvedbo strukturnih reform podpira, pri čemer meni, da so potrebni ukrepi na vseh področjih. Med drugim je napovedal široko davčno reformo.

"Ne verjamem, da so strukturne reforme mogoče brez ukrepov na vseh področjih," je dejal Boštjančič. Med ključnimi reformami je navedel reformo zdravstvenega sistema za bolj kakovostno, dostopno in učinkovito zdravstvo. Zdravstveni reformi, ki si med drugim prizadeva, da bodo ljudje živeli dlje, po njegovem mnenju logično sledi pokojninska reforma, ki bo med drugim spodbudila daljše ostajanje v zaposlitvi.

Dejal je, da bo vlada zelo verjetno šla v širšo davčno reformo, kot je načrtovala na začetku. Reforma bi bila lahko za razpravo v koaliciji pripravljena jeseni, na začetku naslednjega leta bi lahko začeli razpravo z različnimi deležniki, je napovedal. Z reformo naj bi naslovili priporočilo OECD-ja, da bi bilo treba zmanjšati davčno obremenitev dela in da je še prostor za povečanje obdavčitve potrošnje in premoženja, ter "še marsikaj drugega", je povedal minister in dodal, da želijo nasloviti vse "anomalije", ki so se zgodile pri davkih in so "v veliki meri posledica bolj ali manj močnih lobističnih skupin". Del sprememb bo po njegovih besedah zelo verjetno za sprejem pripravljenih že letos – med temi je velik razkorak pri obdavčitvi dela zaposlenih in t. i. normirancev.

Tako kot priporoča OECD-ja vlada načrtuje ciljane ukrepe za boj z inflacijo, glede energetske draginje bodo ukrepi obravnavali določene skupine prebivalstva in industrije, je dejal Boštjančič.

Boj proti draginji

Minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Luka Mesec je potrdil ciljani pristop pri boju z draginjo in med drugim napovedal, da se bodo osredotočili na najbolj socialno ogrožene, saj se najhitreje dražijo osnovne dobrine, kot so ogrevanje, energenti in hrana. Povedal je, da je ministrstvo naročilo nov izračun minimalnih življenjskih stroškov in da bodo novemu izračunu prilagodili mehanizme socialne države. Ob tem pa bodo potrebni ukrepi, ki jih že pripravlja vladna skupina za draginjo, je dodal.

Glede davkov je Mesec dejal, da ne nasprotuje razpravi o njihovi spremembi, je pa ob podatkih o davčnem bremenu po državah poudaril, da višina davčnega bremena kaže tudi na obseg pravic, ki jih zagotavlja posamezna država. Tako bo za povečanje produktivnosti in odpravo razvojne vrzeli treba nameniti več sredstev za razvoj in raziskave, za ustavitev odseljevanja iz Slovenije bo treba ukrepati glede stanovanjske krize in ustvarjati priložnosti za mlade, za ureditev dolgotrajne oskrbe bodo potrebna tudi javna sredstva, je navedel. Pozdravil je stališče ministra za finance glede odpravljanja vrzeli med redno zaposlenimi in prekarnimi delavci. Mesec med možnostmi za povečanje produktivnosti vidi tudi v razvoju ekonomske demokracije z vključevanjem delavcev v lastništvo podjetij.

Izzivi digitalizacije

Ministrica brez resorja, pristojna za digitalno preobrazbo, Emilija Stojmenova Duh, je med drugim dejala, da že iščejo rešitve, ki obravnavajo izzive na področju digitalizacije, ki jih navaja poročilo. Tako je med drugim napovedala prizadevanja za pokritje belih lis, torej območij, ki niso komercialno zanimiva za pokritje s širokopasovnim internetnim dostopom, prav tako iščejo rešitve za zagotovitev cenejšega širokopasovnega dostopa, izboljšanje digitalnih spretnosti ljudi, za kar bo pomembno vseživljenjsko učenje, na dolgi rok pa tudi spremembe v izobraževalnem sistemu, ter povečanje izkoriščanja potenciala digitalizacije pri podjetjih.

Opozorila pred inflacijsko spiralo

Direktorica Urada RS za makroekonomske analize in razvoj (Umar) Marijana Bednaš pa je med tveganji navedla vpliv višanja cen na pritiske po rasti plač, kar bi lahko vodilo v inflacijsko spiralo. Umar pričakuje, da bo inflacija letos nekaj odstotnih točk višja od 6,4 odstotka, kot so napovedali spomladi, in torej blizu napovedi centralne banke, ki je pri devetih odstotkih.

Glede fiskalne politike Marijana Bednaš meni, da je smiselno iskati ravnotežje med kratkoročnimi, nujnimi ukrepi in iskanjem poti za konsolidacijo javnih financ. O možnostih, da bi dodatne zaposlene lahko zagotovili z aktivacijo šolajočih in starejših od 55 let, kar navaja OECD, Umar meni, da so omejene in da bo pomembno privabljanje tuje delovne sile.