"Optimizem je v Sloveniji izrazito prisoten," je v okviru predstavitve raziskave PwC, glede na katero izboljšanje rasti slovenskega gospodarstva pričakuje 72 odstotkov slovenskih izvršnih direktorjev, poudaril direktor direktorata za internacionalizacijo, podjetništvo in tehnologijo Jernej Salecl.

Kot je poudaril, slovensko gospodarstvo raste, brezposelnost je blizu rekordno nizke ravni, "Slovenija pa se je kot država članica Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj po zunanjih analizah prvič zavihtela med zmagovalce neke krize".

Glavna izvršna direktorica SKB banke Anita Stojčevska je na okrogli mizi poudarila optimizem v bančništvu. "Če je v okolju, v katerem delujemo, rast, potem tudi banke dobro poslujemo," je pojasnila. Kot je povedala, v bančnem sektorju zaznavajo rast posojil pri občanih in podjetjih.

Da je kljub turbulentnemu in negotovemu obdobju na trgu energentov zmerna optimistka, je dejala tudi glavna direktorica družbe Geoplin Vanja Lombar. Med drugim zaznava, da so podjetja pripravljena na prebojne tehnologije, tudi v povezavi z ozelenitvijo svojih tehnoloških procesov.

Sorodna novica Optimizem vodilnih gospodarstvenikov na rekordni ravni

Optimizem je delil predsednik uprave Salusa Žiga Hieng. Kot je spomnil, se je njihovo podjetje izkazalo kot distributer proticovidnih cepiv, glede na to, da v zdravstvu stvari pešajo pri infrastrukturi, pa je izrazil upanje, "da nas bo srečala pamet, da temu namenimo nekaj več sredstev".

Partner za področje revizije PwC Slovenia Primož Kovačič je menil, da koronska kriza ni kot kriza, ki smo jo doživeli med letoma 2008 in 2013, ko so bili gospodarstvo in banke pod velikim pritiskom. "To, kar vidimo zdaj, so vse dobre zgodbe, iz katerih smo vsi izšli kot zmagovalci," verjame.

Glavni ekonomist pri Gospodarski zbornici Slovenije (GZS) Bojan Ivanc je medtem ocenil, da bo Slovenija letošnje leto sklenila z gospodarsko rastjo v vrednosti od treh do petih odstotkov, kar je "relativno dobro". "Imamo pa več inflacijskih pritiskov, ki jih nismo pričakovali in izvirajo tudi iz geopolitične krize in moči gospodarske konjunkture po svetu," je opozoril.

V nadaljevanju pa so sogovorniki spregovorili tudi o glavnih skrbeh slovenskega gospodarstva, med drugim dragih energentih.

Težava energetske draginje

Sorodna novica Košorok: Cen energentov, kot smo jih poznali do zdaj, zagotovo ne bo več

Kot je dejala Lombar, letos cene plina ostajajo na visokih ravneh, zato bo pomembna podpora gospodarstvu, da bodo podjetja lahko ostala konkurenčna. Pojasnila je še, da skrbno spremljajo dogajanje v Ukrajini, če bi se zgodil oborožen spopad, pa bodo storili vse, da Slovenija, ki je močno odvisna od ruskega plina, ne ostane brez tega energenta, ki pa v celotni slovenski strukturi energentov vendarle predstavlja le dobrih deset odstotkov.

Med bančnimi tveganji je medtem ohranitev dolgoročne dobičkonosnosti, je povedala Stojčevska. Trenutno je likvidnost po njenih besedah presežna in predstavlja breme. "Konkurenca med bankami je zelo velika in mora prihajati do dodatne konsolidacije /.../ Le tako bo mogoč dober poslovni rezultat bank," je ocenila.

Kovačič je na drugi strani omenil kibernetska tveganja, ki predstavljajo osrednjo skrb v raziskavi sodelujočih slovenskih direktorjev. To ga ne preseneča, med drugim zato, ker se je veliko dela v epidemiji preselilo v domove zaposlenih. Na tem področju v preteklosti po njegovi oceni nismo dovolj vlagali, ker se bodo tveganja še povečevala, pa se bo treba odzvati.

Med slabosti Slovenije po raziskavi PwC sodi tudi visoka obremenitev dela. Ivanc je ob tem obžaloval, da aktualni vladi ni uspelo uvesti razvojne socialne kapice, ki naj bi preprečila beg kvalificirane delovne sile.

Govorili so tudi o počasnem napredku pri okoljskih zavezah. Sogovorniki so pri tem poudarili, da ne bo šlo nič čez noč, da so pomembni majhni, a pravi koraki.

V raziskavi PwC, izvedeni v času podnebne konference v Glasgowu na Škotskem, je sodelovalo 4446 izvršnih direktorjev iz 89 držav, 56 iz Slovenije.