Napovedi za naprej kažejo, da bodo poletja vedno bolj suha in vroča, snega za vodne zaloge pa bo vedno manj. V kmetijstvu brez namakanja zato ne bo šlo več, so opozorili na posvetu z naslovom Podnebne spremembe in dostop do vode, ki ga je organiziralo ministrstvo za kmetijstvo na mednarodnem kmetijsko-živilskem sejmu Agra v Gornji Radgoni.

Slovenija je v zadnjih 20 letih zaradi naravnih nesreč izplačala za milijardo evrov škod, samo zaradi suše 600 milijonov evrov, je na Agrini okrogli mizi o podnebnih spremembah povedala kmetijska ministrica Mateja Čalušić. Andreja Sušnik z Agencije RS za okolje (Arso) pa je poudarila, da bomo podnebne spremembe obvladali le s trajnostnim pristopom.

Na okrogli mizi o podnebnih spremembah in dostopu do vode je ministrica Čalušić pojasnila, da v Sloveniji namakamo okoli 6500 hektarjev zemljišč, lahko pa bi jih 220.000 hektarjev. Odporno kmetijstvo je po njenih besedah temelj družbe, tega pa se po njenem mnenju v Sloveniji zavedamo morda le še premalo. "Morda je interes na nekih točkah premajhen," je dejala ministrica, ki razlog vidi tudi razširjenem mnenju, da je sredstva na razpisih težko pridobiti ali da so sistemi preveč zapleteni.

"Izzivi so povezani s specifičnostjo slovenskega kmetijstva, saj imamo povprečno majhna kmetijska gospodarstva, kmetijska zemljišča so razpršena in morda so tudi naložbe zelo visoke za ekonomičnost našega kmetijskega dela. A verjamem, da nam bo s povezovanjem uspelo," je zaključila.

"Intenzivna vročina, vremenski rekordi"

Andreja Sušnik z Arsa je med drugim predstavila različne podnebne scenarije v prihodnje, najbolj optimističnega pa smo po njenih besedah že zamudili. "Zadnja desetletja se spoprijemamo z intenzivnejšo vročino, daljšimi vročinskimi valovi, temperatura se značilno dviguje, skoraj vsako leto dosegamo vremenske rekorde," je povedala. Ko govorimo o oskrbi rastlin z vodo, pa težave predstavlja tudi padavinski režim.

"Zaradi višjih temperatur se povečuje izhlapevanje, kar pomeni, da z naših polj izhlapi več vode. Na drugi strani pa so padavinski dogodki redkejši in intenzivnejši, to pomeni, da manjša količina padavin pade ravno v obdobju, ko rastline potrebujejo največ vlage," je pojasnila Sušnik.

Brez namakanja po njenih besedah v intenzivni pridelavi ne bo šlo, a tudi to ne bo dovolj: "Vsi ukrepi v kmetijstvu zahtevajo veliko in takojšnjo pozornost, pa tudi bolj celosten pristop. Namakanje je samo ena plat tehnologije, ki jo moramo uvajati v kmetijskem prostoru, to pa bo treba kombinirati še z drugimi ukrepi, kot so protitočne mreže, senčenje, s kultivacijo kmetijskih tal," je povedala. Vse te tehnologije sicer po njenih besedah že uvajamo, a je proces morda nekoliko prepočasen ali premalo prepričljiv, da bi pritegnili večje število kmetijskih pridelovalcev.

Hmeljarji namakajo že 40 let

Tudi hmeljarji ne bi bili konkurenčni na svetovnem trgu, če ne bi že 40 let namakali svojih hmeljišč. Občina Ajdovščina skupaj z Vipavo je prepričana o pravilnosti odločitve, da postavi največji namakalni sistem v državi, ki bo zajel 1900 ha površin. Kmetijsko ministrstvo podpira namakanje, do leta 2027 je za to namenjenih 13 milijonov evrov, opažajo pa relativno slab odziv.

Razlog so dolgotrajni in zahtevni postopki za pridobivanje odločb za namakanje, ki jih izdaja Agencija za vode. Ker je voda tako pomemben vir, bi morali zadržati padavinsko vodo in država bi morala nujno definirati prioritete pri umeščanju zadrževalnikov v prostor, je za Radio Slovenija poročala Jernejka Drolec.