Premier Papandreu je povedal, da Grčija ne načrtuje restrukturiranja dolga, saj bi lahko bila to katastrofa za gospodarstvo. "Glavni cilj grške vlade je povečevanje prihodkov, ki še vedno zaostajajo za zastavljenimi cilji," je povedal Papandreu in dodal, da naj bi bil proračunski primanjkljaj manjši za približno 40 odstotkov, kar je posledica nižanja stroškov in plač javnih uslužbencev.

Da bi dosegli zastavljeni cilj, bi se morali državni prihodki Grčije povečati za 13,7 odstotka, a so se po podatkih ministrstva za finance v prvih osmih mesecih leta povečali le za 3,3 odstotka. Se je pa poraba od januarja do avgusta zmanjšala za 12 odstotkov, kar je precej glede na 5,8-odstotni letni cilj. Papandreu je pomanjkanje prihodkov označil kot problem, a dejal, da Grčija prehiteva zastavljene cilje. "Prepričan sem, da bomo do konca leta dosegli 40-odstotno zmanjšanje našega primanjkljaja," je bil optimističen grški premier.

Prihodnji teden ocena grškega napredka
V zameno za 110 milijard evrov posojila Mednarodnega denarnega sklada (IMF) in držav članic območja evra je Grčija sprejela stroge varčevalne ukrepe, da bi zmanjšala državni primanjkljaj s 13,6 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP) v letu 2009 na 8,1 odstotka v letu 2010. Predstavniki IMF-a in Evropske unije se bodo prihodnji teden srečali v Atenah, kjer bodo ocenili grški napredek, Grčija pa bo prejela drugi del posojila, to je devet milijard evrov.

Odprtje trga dela za državljane EU-ja
Papandreu je v svojem govoru o gospodarskih obetih obljubil tudi znižanje davkov na dobiček podjetij s 24 na 20 odstotkov, kar naj bi spodbudilo vlaganja in konkurenčnosti. Napovedal je odprtje trga za nekatere poklice konkurenci iz Evropske unije, kar naj bi veljalo predvsem za voznike tovornjakov in taksijev, za notarje in farmacevte. Obljubil je tudi deregulacijo energetskega trga, uresničevanje privatizacijskih ciljev in zmanjševanja birokratskih ovir pri ustanavljanju novih podjetij.