Sveženj ukrepov bo po vladni obravnavi poslan v državni zbor, od katerega premier Borut Pahor v ponedeljek pričakuje polemično in konstruktivno sejo.

O ukrepih še razpravlja tudi ekonomsko-socialni svet. Kot pričakuje premier, bodo nekatera vprašanja tudi po srečanju socialnih partnerjev ostala odprta. Vlada bo zato sveženj ukrepov v četrtek dopoldne dala še v preučitev gospodarskemu strateškemu svetu, ki bo o njih podal svoje mnenje, nato pa jih bo dokončno oblikovala krizna skupina ministrov, ki jo sestavljajo ministri za razvoj in evropske zadeve Mitja Gaspari, za finance Franc Križanič, za gospodarstvo Matej Lahovnik, za delo, družino in socialne zadeve Ivan Svetlik ter za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo Gregor Golobič.

Pezdir: Najbolj smiselno zmanjševanje davčnih obremenitev
Pred četrtkovo sejo pa smo o napovedanih gospodarskih ukrepih povprašali tudi ekonomista Rada Pezdirja, ki je v pogovoru za MMC dejal, da se mu zdi vsekakor zelo smiselen ukrep zmanjševanje davčnih obremenitev podjetij, s čimer bi ta lahko dobila nekaj dodatnega prostora v primeru zniževanja prodaje in višanja stroškov.

Pri tem naj bi šlo predvsem za davek na dobiček in dohodnino, pa tudi davek na plače. Tega bi bilo po Pezdrijevem mnenju potrebno ukiniti, ne da bi čakali na datum, ki so ga za to določili. Prav tako podpira znižanje prispevne stopnje za delodajalce za socialne prispevke, hkrati pa tudi nižanje dohodnine, ki jo plačajo delavci. Po njegovem mnenju bi se namreč dohodnina lahko precej znižala, pri čemer pa bi morali precej zmanjšati javne izdatke.

Prispevke za pokojninsko zavarovanje pa bi pustil pri miru, saj drugega takega vira sploh ni v državi. Poleg tega pa je treba razmisliti tudi o prispevku za obvezno zdravstveno zavarovanje, ki naj bi bilo eno najvišjih v razvitih državah. Z naštetimi ukrepi bi po Pezdirjevem mnenju lahko ohranili delovna mesta.

Pezdir: Z znižanjem davkov se sprosti denar za plače
Ne strinja pa se, da bi morala država kriti razliko v plači delavcev, saj to v vsakem primeru pomeni, da mora vzeti nekje drugje, kar pa ni realno, če nikjer ni. Vzeti iz proračuna namreč pomeni, da mora denar od nekod priti in kakor koli se zadeva obrne, je to bremenitev potrošnikov, delodajalcev in delojemalcev. Zaradi tega to ni dolgoročna rešitev, ker povečuje javni dolg.

Poleg tega, tako Pezdir, če država nameni sredstva podjetjem, lahko pomeni le vtikanje v poslovno politiko podjetij, če pa bi znižala davke, bi prepustila poslovno politiko njihovim rokam. Že z znižanjem davkov bi sprostili veliko denarja, ki bi ga lahko namenili za plače.

Nižje davčne stopnje naj ostanejo tudi pozneje
Poleg tega upa, da bi nižje davčne stopnje ostale tudi pozneje, saj imamo zdaj zelo visoke stopnje, ki dušijo gospodarsko aktivnost, prav tako pa se zaradi tega ne nabere dovolj denarja v proračunu. Šlo naj bi za problem zadušene gospodarske rasti.

Prav tako meni, da bi morala država vse obveznosti plačati takoj, kot to počnejo vsi državljani, saj ni nobenega razloga, da bi zavlačevala s plačilom naročenih storitev in dobrin. To se mu zdi kriminalno dejanje.

Proti nacionalizaciji bank, ker prihaja do vtikanja politike
Nacionalizacije bank pa v nobenem primeru ne podpira, saj se po Pezdirjevih besedah še nikoli ni zgodilo, da bi država pravočasno izstopila. Še posebej naj bi šlo za vprašanje vodenja, saj bi pristopili politični kadri, ki bi bili podvrženi tudi nekaterim političnim ciljem. Sam pa meni, da bi morali gospodarski subjekti znotraj gospodarskega trga upoštevati le gospodarske cilje.

Banke naj naložbe iščejo v Rusiji in na Kitajskem
Kako torej pomagati bankam? Pezdir nima podatkov kakšne portfelje imajo slovenske banke, meni pa, da je mogoče težava, da tudi na državne garancije banke ne dobijo svežega kapitala na mednarodnih finančnih trgih. Po drugi strani pa se mu zdi, da je treba biti bolj fleksibilen in se obračati tja, kjer so naložbe bolj zdrave, na primer v Rusijo ali na Kitajsko.

A. K. K. / B. K.