Minister za izobraževanje, znanost in šport Jernej Pikalo je na predsednika uprave Slovenske odškodninske družbe (Sod) Tomaža Kuntariča naslovil predlog zavez, da bi Telekomu tudi po prodaji zagotovili nadaljnji razvoj, naložbe v infrastrukturo elektronskih komunikacij, stabilnost delovnih mest in nadaljnje sodelovanje z lokalnim okoljem, predvsem z univerzami ter IKT-podjetji, so sporočili z ministrstva.

Sodu tako predlagajo, naj se v kupo-prodajno pogodbo državnega deleža vključi določilo, da lahko strateški vlagatelj oz. morebitni kupec, ki je operater elektronskih komunikacij, pri nakupu sodeluje le, če je v svoji poslovni skupini največje matično podjetje, in ne njegova podružnica.

Država naj se še ne umakne
Prav tako predlagajo, da mora kupec do leta 2017 zagotoviti, da bo celotno omrežje Telekoma Slovenije zmožno ponujati prenosno hitrost 100 megabitov podatkov na sekundo in več ter da bo vsem naročnikom v obstoječih omrežjih Telekoma do tega leta omogočen širokopasovni dostop do interneta z vsaj prej omenjeno hitrostjo.

Strateškega vlagatelja je po mnenju uradnikov na ministrstvu treba zavezati tudi k postavitvi širokopasovnih povezav na t. i. belih lisah v deležu, ki je sorazmeren tržnemu deležu Telekoma pri fiksnem širokopasovnem dostopu do interneta na dan sklenitve pogodbe o prodaji.

Obe omenjeni zahtevi naj se v kupo-prodajni pogodbi določita v obliki najmanj 200 milijonov evrov vlaganj v treh letih po odkupu državnega deleža, predlagajo na ministrstvu. Novi vlagatelj pa naj z naložbami v čim večji meri zasleduje cilj nudenja širokopasovnega dostopa do interneta s hitrostjo 100 megabitov na sekundo in več, pri čemer kot najbolj zaželeno tehnologijo na ministrstvu vidijo optična vlakna. Predlagajo tudi, da država pri usmerjanju prodaje zagotovi članstvo svojega predstavnika v t. i. usmerjevalnem odboru za prodajo.
Zavarovalni ukrepi
Da bi zagotovili te zaveze, Sodu predlagajo izbiro med navzkrižnim lastništvom, med opcijskim nakupom delnic kupca po dogovorjeni ceni, med pogodbeno določenim vsaj enim članom nadzornega sveta, ki ga imenuje država, med odprodajo zadnjih, na primer petih odstotkov delnic po denimo bistveno višji ceni, kot je trenutna cena na borzi, ali med obveznim odkupom lotov za vlaganje v ruralna področja, lahko kot del sicer že odkupljenih delnic, so za konec še nanizali na ministrstvu.