TEŠ 6 je po mnenju mreže (v njej je 15 nevladnih organizacij) "v vseh relevantnih kazalcih dramatičen odmik od trajnostne razvojne prakse", moratorij za projekt pa bi pomenil "preboj na področju trajnostnega razvoja Slovenije".

Plan B v pismu Zoranu Jankoviću opozarja, da je projekt šestega bloka šoštanjske termoelektrarne ne le veliko ekonomsko in okoljsko tveganje za državo, ampak tudi projekt, ki razdvaja družbo in razkraja demokracijo. Menijo, da mora koalicijska pogodba jasno izpostaviti trajnostni model razvoja države in pet vitalnih projektov, ki so jih "na svoj način v predvolilnem času" prepoznale vse današnje parlamentarne stranke, uvrstiti med vsebinske prioritete mandata.

Plan B: Vsi vemo, kateri projekti so vitalni
Med pet vitalnih projektov Plan B prišteva prehransko samooskrbo s poudarkom na zdravi hrani in ekološki pridelavi, vrednostno verigo predelave lesa, energetsko prenovo javnih in zasebnih zgradb, prehod na obnovljive vire energije ter modernizacijo železniškega omrežja s poudarkom na drugem tiru in primestnih povezavah. Poudarjajo, da imajo projekti "potencial mobiliziranja strankarskega soglasja" in "povezave vseh vitalnih sektorjev družbe". V Planu B so še prepričani, da omenjeni projekti vodijo v večje družbeno in okoljsko ravnovesje.

TEŠ reprogramira plačila in čaka na poroštvo države
Projekt TEŠ 6 se sicer nadaljuje. Termoelektrarna Šoštanj in Alstrom, ki je dobavitelj glavne tehnološke opreme za šesti blok, sta namreč že decembra lani podpisala aneks k glavni pogodbi o reprogramu plačil. Alstrom bo do konca julija odložil za 95 milijonov evrov plačil, ki bi sicer zapadla.

Tako bo TEŠ v prvih sedmih mesecih letošnjega leta Alstromu nakazal 125 milijonov evrov. Do zdaj so mu jih nakazali že 460 milijonov, plačati pa je treba še 460 milijonov evrov. V šoštanjski elektrarni so se o reprogramu plačil začeli pogajati, potem ko DZ ni potrdil zakona o državnih jamstvih za 440 milijonov evrov posojila, najetega pri Evropski investicijski banki. V Šoštanju bodo morali plačati tudi stroške financiranja, ki bodo nastali v času odloga plačila.

V Holdingu slovenskih elektrarn (ta je lastnik TEŠ-a) pravijo, da je zakon o poroštvih "prva stvar", ki jo bo treba urediti v letu 2012, saj bi, kot je dejal Matjaž Janežič, prvi mož HSE-ja, sprejeti zakon omogočil izvedbo projekta po nižji ceni.

V Šoštanju se zida naprej
Dela v TEŠ-u se nadaljujejo. Letos se začenjajo glavna dela na primarni in sekundarni konstrukciji kotlovskih naprav, končana bo gradnja hladilnega stolpa, začeli bodo graditi čistilno napravo ter končali preostale razpise (za transport premoga, pripravo vode in manjša zaključna gradbena dela).

Kot je znano, naj bi projekt TEŠ 6 stal 1,3 milijarde evrov. TEŠ je pri EIB-ju najel 440 milijonov evrov, za katere upa na državno poroštvo, in 110 milijonov evrov, zavarovanih z bančno garancijo. Poleg tega je 200 milijonov evrov posojila najel tudi pri Evropski banki za obnovo in razvoj.