Razkrivamo nekatere astronomske mesečne in letne prihodke vodilnih v nekaterih državnih podjetjih, ki slabo poslujejo. "Gre za podjetja, kot so Pošta Slovenije, Elektro Slovenija, Dars, železnice, banke, zavarovalnice," pravijo na Uradu RS za makroekonomske analize in razvoj.
Po vrsti: Pošta Slovenije, država je 100-odstotni lastnik: generalni direktor si je septembra izplačal 7.375 evrov bruto, to je petkrat več, kot je dobil povprečni zaposleni. Plače so v času krize zrasle za slabe štiri odstotke.

Državni Holding Slovenske Elektrarne: Matjaž Janežič je za delo v septembru dobil dobrih 11.600 evrov. To je slab trikratnik povprečne plače zaposlenega, ki je tudi visoka - 3.960 evrov bruto. Nas pa je zanimalo, ali si bodo plače znižali, če naložba v šesti blok hčerinske Termoelektrarne Šoštanj pade?

Nedobičkonosne Slovenske železnice: direktor je oktobra prejel dobrih 6.600 evrov, ali štirikrat več kot povprečni zaposleni.
Globoke izgube, globoki žepi
Dars: tudi tu je 100-odstotna lastnica država, ki jo je skozi leta vedno znova reševala. Zdaj že nekdanja prva dama Mateja Duhovnik je lani v povprečju zaslužila slabih 8.300 bruto na mesec, to je petkrat več kot povprečni zaposleni.

Telekom: država je večinski lastnik, Ivica Kranjčević je kljub poslovnim težavam podjetja v povprečju na mesec zaslužil dobrih 12 tisočakov ali petkrat več kot povprečni zaposleni.

Pa banki, kjer ima deleže država: NKBM, država ima pretežni delež: čeprav morebitno sporne posle Matjaža Kovačiča še preiskujejo, si je na mesec odštel slabih 11.000 evrov - to je osemkrat več kot letos zasluži povprečni zaposleni. NKBM ima še vedno izgubo.

Pa NLB-ju, ki jo zadnja leta vse pogosteje rešujemo: nekdanji prvi mož Božo Jašovič si je lani namenil skoraj 12 tisočakov na mesec, ali šestkrat več kot povprečni zaposleni.
Večina omenjenih podjetij nima prave konkurence na trgu. Nekateri so celo monopolisti. Zato se upravičeno sprašujemo, ali si ta podjetja tudi v času krize lahko izplačujejo takšne plače.