Raziskovanje nepravilnosti v Vegradu je sicer v pristojnosti PU-ja Celje, vendar se s tem ukvarja posebna skupina, sestavljena iz kriminalistov iz vse Slovenije, so sporočili z generalne policijske uprave. Policisti tako preiskujejo več kot 45 sumov kaznivih dejanj z različnih specifičnih področij. Gre za delovnopravno zakonodajo ter prevzemno, davčno in stečajno zakonodaje, dejanja, povezana z zlorabo pooblastil pri gospodarskem poslovanju, pa tudi številna druga, med njimi odtujitev žigov in sum odtujevanja ali uničenja poslovne dokumentacije.

Pri sumih kaznivih dejanj mora policija pregledati še posamezne primere znotraj teh kaznivih dejanj. Za ponazoritev, samo kršitev s področja delovne zakonodaje je okoli 1.300, poleg tega se je v preiskavi pojavilo še 60 drugih podjetij in prek 1.200 neplačanih upnikov, okoliščine preiskave pojasnjujejo na policiji. Pri tem pa odločno zavračajo, da naj bi na delo policije pritiskala politika.

Kalvarija delavcev
Težave delavcev, zaposelnih v Vegradu, so se začele v javnosti bolj očitno kazati konec preteklega leta, ko matična družba ni več mogla izplačevati plač iz rednega poslovanja. Vegrad je nato v dugi polovici februarja letos državo zaprosil za pomoč, ko se je začelo govoriti tudi o prestrukturiranju družbe. Izplačila plač delavcem v naslednjih mesecih so začela postajati vse bolj neredna, zaradi česar je spomladi šest državljanov Bosne in Hercegovine, ki so delali za Vegradovo hčerinsko podjetje Gradve, zasedli prostore uprave Vegrada in zahtevali izplačila plač.

Kmalu zatem je sledila tudi opozorilna stavka, v začetku poletja pa je padla prva zahteva za stečaj družbe. Na dan so začele prihajati zgodbe o neplačevanju delavce tako v Sloveniji kot v tujini, zaradi česar je prišlo tudi do protestov v Sarajevu. Javnost so močno razburile tudi življenjske zgodbe delavcev v Vegradu. Med njimi so se znašli neplačevanje prispevkov, čeprav so jih v podjetju obračunali, odtegovanje za poplačilo posojil, čeprav Vegrad dejansko ni plačeval anuitet zaposlenih, najbolj pa je odjeknila vest, da vodstvo ni izplačalo skoraj 30.000 evrov donacij, ki so jih zbrali delavci za družini dveh umrlih sodelavcev. Policija je sporočila, da je preiskava tega primera že v sklepni fazi.

Vegrad zbudil zanimanje policije
Pojavili so se sumi zlorab, povezanih s poslovanjem družbe in povzročitvijo nelikvidnosti, zaradi česar so začele prihajati tudi kazenske ovadbe, policija pa je sporočila, da že nekaj časa preiskujejo sume nepravilnosti v podjetju. Celotna zadeva je dobila še politično razsežnost, ko je premier Borut Pahor napovedal, da bo država preprečila to, kar se dogaja delavcem v podjetju. Stvari so šle celo tako daleč, da je domnevno nemški državljan, ki je prebival v Celju, pred vhodom sedeža družbe pustil bombo.

Čeprav se je o stečaju družbe govorilo že dalj časa, pa je do njegovega začetka prišlo šele v začetku oktobra, kmalu zatem je tudi direktorica Hilda Tovšak naznanila, da gre v pokoj. Zadnja afera, povezana z Vegradom, pa je izbruhnila pred tedni, ko se je izkazalo, da so nekdanji vodji premierjevega kabineta Simoni Dimic hišo obnavljali prav Vegradovi delavci z materialom, ki naj bi ga pripeljali z gradbišča soseske Celovški dvori.
Pahor: Stečaj je najboljša rešitev
Pahor se je nato skupaj z ministrom za pravosodje Alešem Zalarjem in ministrico za gospodarstvo Darjo Radić v začetku novembra sešel tudi s predstavniki velenjske občine in nekdanjimi Vegradovimi delavci. Sindikaliste je Pahor ob tem zaprosil, da pisno podajo vse informacije, ki so jim na voljo, in pripravijo končno poročilo, ki bo vsem drugim v podobnih primerih v poduk. V primeru Vegrada bodo po njegovih besedah o odgovornosti za nazaj razsojali pravosodni organi.
Z republiškega zavoda za zaposlovanje so pred časom sporočili, da se je pri njih prijavilo skoraj 400 nekadanjih Vegradovih delavcev, večina izmed njih pa prihaja iz BiH-a.