Javnofinančni primanjkljaj je v prvi polovici leta dosegel 723 milijonov evrov ali 3,8 odstotka BDP-ja, potem ko se je lani v istem obdobju ustavil pri 807 milijonih evrov ali 4,4 odstotka BDP, so sporočili iz statističnega urada. Javni dolg je bil ob koncu polletja medtem nekaj manj kot 30,6 milijarde evrov oz. pri 80,8 odstotka BDP-ja.

Ob koncu leta naj bi javnofinančni primanjkljaj brez pomembnejših izjemnih transferjev dosegel 2,9 odstotka BDP-ja, javni dolg pa 81,4 odstotka BDP-ja.

V prvi polovici leta so se skupni prihodki države nominalno povečali za 3,6 odstotka, na nekaj manj kot 8,23 milijarde evrov, skupni izdatki pa za 2,3 odstotka, na 8,95 milijarde evrov. Posledica hitrejše dinamike rasti prihodkov od izdatkov je po pojasnilih statistikov zmanjšanje tekočega primanjkljaja države.

Javnofinančni primanjkljaj najnižji v prvem četrtletju
Javnofinančni primanjkljaj se je zmanjšal predvsem v prvem četrtletju. Lani v tem času je dosegel 486 milijonov evrov ali 5,6 odstotka BDP-ja, letos pa 405 milijonov evrov ali 4,5 odstotka BDP-ja.

V drugem četrtletju je primanjkljaj ocenjen na 318 milijonov evrov, kar je skoraj enako kot v drugem četrtletju lani, ko je dosegel 320 milijonov evrov. Zaradi rasti BDP-ja v tem času pa je bil primanjkljaj v deležu od BDP-ja lani 3,3 odstotka, letos pa 3,2 odstotka.

Višji prihodki po zaslugi davkov na proizvodnjo in uvoz
Med pomembnejšimi komponentami prihodkov so se v prvi polovici leta nominalno najbolj zvišali prihodki od davkov na proizvodnjo in uvoz (za 4,7 odstotka) in prihodki od socialnih prispevkov (za 3,3 odstotka). Na visoko rast zadnjih vpliva plačilo socialnih prispevkov pri študentskem delu.

Lani je javnofinančni primanjkljaj po revidiranih podatkih dosegel pet odstotkov BDP-ja, potem ko je bil leta 2013 zaradi sanacije bank pri 15 odstotkih BDP-ja. Javni dolg je bil lani 80,8 odstotka BDP-ja.

Na letni ravni 0,6-odstotna deflacija
Slovenija je imela na letni ravni 0,6-odstotno deflacijo, na mesečni pa 0,1-odstotno, cene življenjskih potrebščin so se predvsem po zaslugi pocenitve naftnih derivatov znova znižale, poroča statistični urad.

Povprečje v zadnjih 12 mesecih kaže na 0,4-odstotni padec cen. V prvih devetih mesecih letos so se cene znižale za 0,2 odstotka.

Kot je na novinarski konferenci pojasnila namestnica generalne direktorice statističnega urada Karmen Hren, lahko deflacijo trenutno skoraj v celoti pojasnimo z znižanjem cen naftnih derivatov. K deflaciji so po 0,1 odstotne točke prispevali še cenejši plin, obutev in osebni avtomobili.

Za 0,2 odstotne točke so deflacijo blažile višje cene hrane in brezalkoholnih pijač. Sadje se je podražilo za 6,4 odstotka, kava, čaj in kakav za štiri odstotke ter ribe za 3,8 odstotka. Po 0,1 odstotne točke so prispevali še manjši izdatki za zabavo, šport in razvedrilo ter dražja električna energija.

Hrana dražja, oblačila cenejša
V enem letu so se najbolj znižale cene prevoza, stanovanj, obleke in obutve ter stanovanjske opreme. V povprečju višje kot pred letom dni pa so bile cene hrane, pijače, tobaka, telekomunikacijskih storitev, višje cene so bile tudi na področju zdravja, izobraževanja, kulture in rekreacije.

Septembra so k deflaciji največ ali 0,4 odstotne točke prispevali cenejši počitniški paketi (12 odstotkov). 0,3 odstotne točke so prispevale nižje cene goriv in maziv, 0,1 odstotne točke pa še nižje cene drugih storitev v prevozu. Mesečno raven cen so na drugi strani višali dražja obleka in obutev, in sicer za 0,7 odstotne točke. Ob prihodu jesensko-zimske kolekcije so se tkanine podražile za 12,4 odstotka, oblačila za 11,3 odstotka in obutev za 10,3 odstotka.

Cene, merjene s harmoniziranim indeksom cen življenjskih potrebščin, so se septembra na letni ravni znižale za odstotek, medtem ko so se septembra lani znižale za 0,1 odstotka. V 12-mesečnem povprečju so se septembra cene znižale za 0,5 odstotka, v istem obdobju lani pa zvišale za 0,6 odstotka.

Trgovina na drobno z višjim prihodkom
Statistični urad je ugotovil, da je bil realni prihodek od prodaje v trgovini na drobno avgusta v mesečni primerjavi višji za 0,3 odstotka. Povečanje je v celoti pripisati višji prodaji motornih goriv, saj bi bil realni prihodek brez tega za 0,7 odstotka nižji. Prihodek v trgovini na drobno je bil avgusta višji tudi v letni primerjavi, in sicer za 0,2 odstotka.

Letos avgusta pa je bilo odkupljeno tudi pet odstotkov več mleka kot pred enim letom. Proizvodnja glavnih skupin mlečnih izdelkov je bila večinoma manjša, v prvih osmih mesecih sta se najbolj zmanjšali proizvodnja sirov in masla.

Slovenija med turisti vse bolj priljubljena
Slovenijo je avgusta obiskalo več turistov kot v istem obdobju lani. V turističnih nastanitvenih objektih so našteli za 12,9 odstotka več prihodov turistov in za 8,6 odstotka več prenočitev. V prvih osmih mesecih skupaj se je število turistov povečalo za 12 odstotkov, prenočitve pa za 8,1 odstotka, je ugotovil statistični urad.