Primer Cimosa bi morali z Družbe za upravljanje terjatev bank (DUTB) prenesti na Slovenski državni holding (SDH) in ga označiti za pomembno oz. strateško naložbo države, so prepričani v stranki ZL, ki je zahtevala sejo odbora. Prestrukturiranje mora potekati tako, da se bo ohranilo čim več delovnih mest, delavcem pa hkrati dalo več besede pri upravljanju, je med razpravo predlagal Luka Mesec in dodal, da bo sedanji načrt B, narejen za tri do pet let, zgolj podaljševal agonijo.

Državni načrt plana B
Predlagani plan B po pojasnilih državne sekretarke na ministrstvu za finance Mirande Groff Ferjančič predvideva, da bo DUTB dokupil terjatve od bank in Hete, gre za slabo banko nekdanje avstrijske banke Hypo, v skupni višini 26 milijonov evrov, kot je bil namen italijanskega sklada Palladio Finanziaria. Te terjatve so zavarovane s premoženjem Cimosa s tržno vrednostjo okoli 30 milijonov evrov. Poleg tega bi, kot je bil načrt v primeru transakcije s Palladiem, lastniki odpisali in v kapital pretvorili 100 milijonov evrov dolga. DUTB pa bi Cimosu odobril sedemilijonsko posojilo pod tržnimi pogoji, ki bi ga Cimos porabil za likvidnost, je še povedala državna sekretarka.

Počivalšek: Ne gre za državno pomoč
Minister za gospodarstvo in tehnologijo Zdravko Počivalšek je poudaril, da ne gre za državno pomoč, saj bo DUTB izvedel ukrepe finančnega in poslovnega prestrukturiranja, ki so bili dogovorjeni z italijanskim skladom. DUTB bo v naslednjih tednih v pogajanjih z deležniki skušal doseči, da se plan B sprejme kot izvedljiva možnost za krepitev Cimosa in njegovo dolgoročno uspešnost, pa je pojasnil Imre Balogh, glavni izvršni direktor slabe banke.

Predsednik uprave Cimosa Gerd Rosendahl je na odboru dejal, da so na dobri poti pri reorganizaciji in da je pomembno, da družba postane konkurenčna. Kupce namreč zanimata kakovost in cena ter to, da je družba finančno vzdržna. Sestanek s kupci prejšnji teden v Nemčiji je potekal zelo dobro, saj ima Cimos pri njih še vedno velik ugled, tako da so podprli tako plan A kot plan B, je dodal. Vsekako je potrebna hitra in dolgoročna rešitev, ta naložba države pa bi morala biti opredeljena kot strateška, saj si stranke ne želijo slišati, da se bo zgodba čez tri ali pet let ponovila.

Opozicija skeptična do načrtov države
Člani parlamentarnega odbora so bili skeptični do predlagane rešitve Cimosa. "Pri planu B se odpirajo številna vprašanja," je opozoril Jernej Vrtovec iz NSi-ja. Zanimalo ga je, zakaj ni bil del tega načrta že izveden in kaj bo s Cimosom čez tri leta ali pet let. Države, v katerih Cimos zaposluje, bi morale pri reševanju sodelovati, je prepričan poslanec. Treba bi bilo ohraniti zdrave dele družbe, gnile pa takoj odrezati, je menil Vrtovec in poudaril, da je pomemben tehnološki razvoj podjetja.

Franc Breznik iz SDS-a je poudaril potrebo po tehnološkem prestrukturiranju in zagotovitvi konkurenčnosti. V DUTB-ju ni pravih ljudi, ki bi bili to sposobni izpeljati, je prepričan. Tudi on se je zavzel za to, da bi v pogajanja vključili države, kjer ima Cimos proizvodnjo. Po prestrukturiranju pa bi bilo treba narediti revizijo poslovanja Cimosa v zadnjih desetih letih, je predlagal.

"Za to mora nekdo odgovarjati," je o tem, da je dobro podjetje pristalo na robu katastrofe, dejala Alenka Bratušek iz vrste nepovezanih poslancev in dodala, da pri nas nihče za nič ne odgovarja. Treba je najti rešitev, ampak dolgoročno, ne za tri ali pet let. Podjetja in banke bi morali prodajati strateškim lastnikom, ne finančnim skladom, kot so primeri zadnjih privatizacij, je sklenila.

Marko Pogačnik iz SDS-a pa je prst uperil v izvršnega direktorja DUTB-ja Balogha, za katerega je menil, da bi moral takoj odstopiti oz. biti razrešen. Sejo so poslanci po dveh urah razprave prekinili in jo bodo predvidoma nadaljevali v petek.