Jamie Dimon, prvi mož banke JP Morgan Chase, napoveduje, da bo Fed letos več kot štirikrat zvišal ključno obrestno mero Fed funds. Podobno svojim strankam sporočajo tudi pri banki Goldman Sachs. Foto: Reuters
Jamie Dimon, prvi mož banke JP Morgan Chase, napoveduje, da bo Fed letos več kot štirikrat zvišal ključno obrestno mero Fed funds. Podobno svojim strankam sporočajo tudi pri banki Goldman Sachs. Foto: Reuters

Zavedamo se, da visoka inflacija zahteva davek, še posebej od tistih, ki si ne morejo privoščiti višjih cen osnovnih potrebščin, kot so hrana, stanovanja in transport. Trdno smo zavezani doseganju cilja maksimalne zaposlenosti in cenovne stabilnosti,

Jerome Powell, guverner Feda, med zaslišanjem v senatu

Potem ko je indeks tehnoloških delnic Nasdaq v prvih petih dneh leta 2022 izgubil 4,5 odstotka (to je bil največji tedenski padec po februarju), se je tudi ponedeljkovo trgovanje začelo pesimistično, saj je Nasdaq padel za dodatna dva odstotka, s čimer je bil že 10 odstotkov oddaljen od rekorda. Donosnost 10-letne ameriške obveznice, ki vpliva na hipotekarna posojila, se je pri 1,8 odstotka dotaknila najvišje točke po januarju 2020. Toda sledil je preobrat, vlagatelji so presodili, da je smiselno izkoristiti razprodajo in spet "loviti" tako imenovane "growth" delnice. Nasdaq (15.153 točk) je ponedeljkovo trgovanje že končal s pozitivnim predznakom, v torek pa naredil več kot 1,4-odstoten korak naprej. Širši indeks S & P 500 (4.713 točk) se je zvišal za skoraj odstotek in končal petdnevni negativni niz.

Če je bila še oktobra verjetnost, da bo ameriška centralna banka (na fotografiji guverner Jerome Powell) na marčevski seji dvignila obrestno mero, le 15-odstotna, je zdaj verjetnost že okrog 80-odstotna. Višje obrestne mere bi prizadele predvsem številna zadolžena tehnološka podjetja, zato so se tečaji njihovih delnic prejšnji teden občutno znižali. A ta teden je že opaziti umirjanje razmer. Foto: Reuters
Če je bila še oktobra verjetnost, da bo ameriška centralna banka (na fotografiji guverner Jerome Powell) na marčevski seji dvignila obrestno mero, le 15-odstotna, je zdaj verjetnost že okrog 80-odstotna. Višje obrestne mere bi prizadele predvsem številna zadolžena tehnološka podjetja, zato so se tečaji njihovih delnic prejšnji teden občutno znižali. A ta teden je že opaziti umirjanje razmer. Foto: Reuters

Dimon napoveduje več kot štiri višanja obresti
Za napete razmere v prejšnjem tednu lahko vzroke iščemo predvsem v vse bolj ostri retoriki ameriške centralne banke. Včeraj je guverner Jerome Powell med zaslišanjem v senatu (pred potrditvijo za drugi štiriletni mandat) poudaril, da pričakuje več dvigov obrestne mere v letošnjem letu in s tem normalizacijo denarne politike. Prvič bo Fed zelo verjetno ukrepal že čez dobra dva meseca, sledila pa bosta še vsaj dva dviga obresti v letošnjem letu. Jamie Dimon, prvi mož banke JP Morgan Chase, napoveduje celo več kot štiri letošnje dvige, saj ZDA, kot pravi, doživljajo gospodarsko rast, kot je ni bilo od velike depresije. Optimizem ima temelje v robustnem finančnem stanju ameriških potrošnikov, ki po njegovih besedah trošijo 25 odstotkov več v primerjavi s predcovidnimi časi.

Danes objava decembrske inflacije v ZDA
Največje ameriške banke, kot so JPMorgan Chase, Citigroup in Wells Fargo, bodo sicer konec tedna objavile poslovne rezultate zadnjega lanskega četrtletja. To bi lahko dalo temu sektorju nov zagon, potem ko je prejšnji teden pridobil povprečno 10 odstotkov, merjeno z indeksom KBW Bank, kar pomeni najboljši začetek leta v zgodovini tega indeksa. Še prej bodo analitiki nestrpno pričakovali objavo ameriške decembrske inflacije. Spomnimo, da je bila novembra rast cen na letni ravni že 6,8-odstotna, kar se ni zgodilo od leta 1982. Strokovnjaki napovedujejo, da bo decembrska inflacija približno sedemodstotna, to pa je seveda krepko nad Fedovo ciljno dvoodstotno inflacijo, zato je denarna oblast naklonjena višanju obresti.

Kriptovalute, torek ob 22.00

Tedenska spremembaTečaj v USD
bitcoin-7,6 %42.826
eter-15 %3.240
BNB-10 %461
solana

-16 %

142
cardano-10 %1,19
XRP-7,3 %

0,77

Ob koncu decembra je bila cena bitcoina še nad 50 tisoč dolarji, v ponedeljek pa je najpomembnejša kriptovaluta zdrsnila pod 40 tisoč dolarjev. Foto: EPA
Ob koncu decembra je bila cena bitcoina še nad 50 tisoč dolarji, v ponedeljek pa je najpomembnejša kriptovaluta zdrsnila pod 40 tisoč dolarjev. Foto: EPA

Bitcoin zdrsnil pod 40 tisoč dolarjev
Cene nafte so po kratkem zatišju v torek spet dobile lep pospešek. Ker bo ponudba črnega zlata letos omejena, omikron pa, kot kaže, le ne bo imel pomembnejšega vpliva na gospodarsko dejavnost, se je brent podražil za skoraj štiri odstotke in dosegel skoraj 84 dolarjev. S tem je vse bližje jesenskemu vrhu (86,7 dolarja), ko je bila cena najvišja v zadnjih treh letih. Bitcoin je v ponedeljek prvič po septembru pogledal pod 40 tisoč dolarjev, s čimer je bil že več kot 40 odstotkov pod rekordom, v torek pa je sledila rast nad 43 tisoč dolarjev. V raziskavi banke JP Morgan le pet odstotkov njenih strank pričakuje, da bo bitcoin letos dosegel 100 tisoč dolarjev, vseeno pa jih več kot 40 odstotkov verjame, da bo do konca leta cena spet pri 60 tisoč dolarjih.