Varuh odnosov v verigi preskrbe s hrano Jože Podgoršek je poudaril, da imamo v slovenski prehranski verigi zelo veliko pozitivnih praks, ki bi jih bilo treba posnemati tudi v drugih segmentih, a imamo hkrati tudi preveč nepoštenih praks.

Glede pozitivnih praks je tako navedel odlična živilskopredelovalna podjetja s svojo blagovno znamko in kakovostne izdelke, s katerimi so lahko izdelovalci uspešni na pogajanjih tudi z bistveno močnejšimi trgovci. Verjetno je to pot do uspeha, narediti dober izdelek po konkurenčni ceni, tako da bodo drugi dobavitelji ne glede na lastništvo nekega trgovskega sistema, je dejal.

Kot primer nepoštenih praks je navedel jemanje denarja iz žepa dobaviteljev, ko eden izmed trgovskih sistemov zahteva od pridelovalca za 9,2 odstotka dodatnih popustov, kar lahko pri enem trgovcu znese pol milijona evrov, ki pridejo nazaj v trgovski sistem. "Nepoštene prakse lahko preprečimo le skupaj. Ob tem prisegam na moč dialoga, vendar pa potrebujem informacije," je dobavitelje nagovoril varuh prehranske preskrbe.

Minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Dejan Židan je ob tem pojasnil, da so bile pred časom največje težave v verigi zaradi daljšanja plačilnih rokov, saj je po zakonodaji plačilni rok 60 dni, razen če se stranki ne dogovorita drugače, kar so trgovci izkoriščali.

Ker se je o pravičnosti v verigi premalo govorilo, smo ustanovili varuha odnosov v verigi, ki razmere spremlja in lahko predlaga spremembo zakonodaje, je povedal Židan. Nepravilnosti pa zdaj sankcionira javna agencija za varstvo konkurence.

Dušan Pšeničnik iz direktorata za trg na ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo je med drugim opozoril, da veriga ni ključna le za potrošnika, ampak tudi za gospodarstvo, saj lahko anomalije v njej povzročijo hude posledice, celo ogrozijo preživetje podjetij. Podpis kodeksa vseh deležnikov v prehranski verigi je bil po njegovem mnenju mehek korak, ki ni dovolj, zato je pozval k poštenemu delovanju na trgu in oblikovanju dobrih praks.

Pridelovalci se bojijo trgovcev
Direktor agencije za varstvo konkurence Andrej Krašek pa je pojasnil, da so uvedli dva postopka - enega zaradi zlorabe prevladujočega položaja proti Mercatorju, zaradi kartelnega dogovarjanja pa proti Tušu, Sparu in Mercatorju. Oba sta se končala z zavezami.

Krašek je tudi predstavil nedovoljena ravnanja, ko ena stranka izkorišča drugo v nasprotju z dobrimi poslovnimi običaji. To so predvsem zahteve po dodatnih plačilih, popustih, promociji, protidobavah, vračanju neprodanega blaga, superrabatih ... Letos je agencija za varstvo konkurence, ki sodeluje z varuhom, začela zbirati podatke o plačilih, vendar ima težave, saj pridelovalci ne želijo oz. ne upajo povedati, kaj se dogaja. Krašek delo varuha ocenjuje izjemno pozitivno.

Številne nepoštene prakse
Nepoštene prakse je podrobno predstavila direktorica zbornice kmetijskih in živilskih podjetij Tatjana Zagorc. Med njimi je naštela povečanje rabatov, zahteve za izenačitev cen s tujimi, roke za nove cenike, nedorečena merila za reklamacije, ukinitev rabatov za nevračila, nabavno politiko trgovcev glede naročenih količin in enostransko podaljševanje plačilnih rokov.

Specialistka za gospodarsko pravo Marija Bukovec Marovt je opozorila, da mali pridelovalci in trgovci na drobno niso v enakopravnem položaju z velikimi trgovci in da so posledice tega lahko hude, saj se manj vlaga ali celo ukinja proizvodnja. Rešitev je po njenem mnenju mediacija, saj tako v sporu ni zmagovalca, pri nepoštenih praksah pa je mogoča tudi tožba na ničnost pogodbe.

V razpravi so udeleženci opozorili, da je zakonodaja, po kateri so lahko trgovci kaznovani, sicer lepo napisana, v praksi pa si pridelovalec ne more privoščiti, da bi tožil trgovca. Navedeni so bili tudi konkretni podatki, kako eden izmed velikih trgovcev noče sprejeti na svoje police slovenskega izdelka, ker ščiti svojo znamko iz tujine.