Ironija bo, če bo Strabag, zdaj glavni izvajalec del pri projektih šolskega centra Gaudeamus, Gimnazije Vič in solkanskega muzeja, opustošeni gradbeniški prostor pri nas zasedal s pomočjo prav tistih, ki so slovensko gradbeništvo spravili na kolena, sta za TV Dnevnik poročala Erik Blatnik in Duška Lah.

Po informacijah TV Slovenija, ki so jih pridobili iz dobro obveščenih gradbenih krogov, naj bi avstrijskemu Strabagu za pridobitev poslov v Sloveniji svetovala kar Hilda Tovšak - nekoč prva dama propadlega Vegrada, zdaj osumljena storitve kaznivih dejanj goljufije in kartelnih dogovorov. Za Strabag naj bi delali tudi nekdanji vodji Ingrada in Gradisa - obe podjetji sta v stečaju - Beata Šumej Kanduti in Lidija Žagar. Na izrecno vprašanje, ali omenjene tri gradbenice delajo za Strabag, smo z Dunaja dobili zelo splošen odgovor.

V Strabagu informacij niso ne potrdili ne zanikali. So pa pisno sporočili, da je s propadom slovenskih gradbenih podjetij veliko vodilnih gradbenikov izgubilo delo, zato so nekatere izmed njih zaposlili tudi v Strabagu.

O konkretnih imenih v podjetju nočejo govoriti, ker enako spoštujejo vse svoje zaposlene v Sloveniji. Tovšakova sodelovanje z Avstrijci odločno zanika. "Ni korektno in to laž ponavljate kar naprej. Nikoli se nisem pogovarjala. Me pustite pri miru, ker se z ničimer v Sloveniji ne ukvarjam, lepo prosim."

Preostali domnevni Strabagovi svetovalki Šumej Kandutijeva in Lidija Žagar sta bili za nas nedosegljivi. Žagarjevi očitajo, da je med direktorovanjem Gradisu nepregledno prodajala zemljišča, tudi kamnolom Podgora, kjer sta zdaj dve podjetji, delno v njeni lasti. Prav tako so Gradisovi delavci obnavljali družinsko domačijo Žagarjevih v Mozirju, čeprav je podjetje takrat že drvelo proti stečaju. Domačini veliko vedo, a so pred kamero redkobesedni.

Gradbinci: Banke še vedno "sedijo na denarju"
Medtem pa slovenski gradbinci opozarjajo, da jim naše banke še vedno ne dajejo garancij za gradbene projekte. Tujci s tem nimajo težav. Strabag, denimo, podpira banka Reiffeisen, ki je tudi 16-odstotna lastnica podjetja. "Tuje banke se postavljajo do svojih gradbincev kot aktivni lastniki in jim pomagajo tudi pri lobiranju, kreditiranju poslov, ki jih pri nas ta gradbena podjetja imajo. In tukaj so tujci v veliki prednosti. Zelo enostavno izpolnijo obrazec s pisno izjavo, kjer bodo banke po potrebi projekt kreditirale. Skratka, gradbeni trg bo mnogo bolj nemško govoreč, kot je danes," pravi direktor Granita Peter Kosi.

Gradbena podjetja zato od vlade zahtevajo, da začnejo banke dajati poroštva za izdajo garancij in karseda hitro zažene nov investicijski cikel. Drugače, pravijo, bomo še naprej spremljali stečaje gradbenih podjetij, ki bi lahko pomenili konec slovenskega gradbeništva.