V Sloveniji je bilo junija 6.461 pravnih oseb z dospelimi neporavnanimi obveznostmi, največ v gradbeništvu in trgovini, kažejo podatki Agencije za javnopravne evidence in storitve (Ajpes). S tem se je število pravnih oseb, ki so imele račun blokiran vsaj pet dni, v primerjavi z majem zvišalo za 4,7 odstotka, na letni ravni pa je bila rast 30,1-odstotna.

Izmed vseh pravnih oseb z dospelimi neporavnanimi obveznostmi junija je v dejavnosti gradbeništva delovalo 1.471 oseb oz. 22,8 odstotka. V letu dni se je število gradbenih podjetij z dospelimi neporavnanimi obveznostmi povečalo za 26 odstotkov. V dejavnosti trgovina ter vzdrževanje in popravila motornih vozil je bilo junija 1.340 pravnih oseb z dospelimi neporavnanimi obveznostmi oz. 20,7 odstotka vseh. Število pravnih oseb z dospelimi neporavnanimi obveznostmi v tej dejavnosti se je glede na junij lani povišalo za 30,1 odstotka.
Med panogami po višini dospelih neporavnanih obveznosti so gradbeništvu junija sledile strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti (68,4 milijona evrov), trgovina (59,5 milijona evrov) in predelovalne dejavnosti (41 milijonov evrov). Na podjetja iz teh štirih panog je maja odpadlo skupno 66,7 odstotka vseh neporavnanih računov.

Novosti pri obveznem pobotu terjatev
Težavo plačilne nediscipline se je ministrstvo za finance pred časom odločilo reševati z že sprejetim zakonom o preprečevanju zamud pri plačilih, ki je uvedel obvezen pobot terjatev in prijavo le-teh v centralno evidenco. Po opozorilih iz gospodarstva z novelo prihajajo nove spremembe.

Minimalni znesek, izključitev mednarodnih subjektov ...
Da bi razbremenili dolžnike in računovodske servise, so določili minimalni znesek vpisa na 250 evrov dolga. Pri nizkih zneskih stroški obdelave terjatve pogosto presegajo njeno vrednost. Novela omejuje krog uporabe zakona le na subjekte, ki so vpisani v slovenski sodni register, in tako izključuje mednarodne elemente.

... podaljšanje presečnega obdobja za vpis itd.
Po novem bodo morali dolžniki v pobot prijaviti obveznost, s katero so prišli v zamudo, v prvi krog pobota, ki sledi mesecu nastanka zamude, in ne več v pobot, ki sledi dnevu nastanka zamude. S tem naj bi se po navedbah predlagatelja uskladilo vpisovanje obveznosti v pobot z računovodskimi načeli glede knjiženja poslovnih dogodkov ter tako razbremenilo dolžnike in računovodske servise.

Zakon je tarča ostrih kritik gospodarstva, čeprav je bil sprejet na pobudo gospodarstvenikov (sodelovalo je več krovnih zbornic). Med drugim so želeli še višji minimalni znesek (na 420 evrov) in natančnejše opredelitve vloge inšpektorata.
Na ministrstvu se med drugim pripravljajo na uvedbo davčnih blagajn, ki naj bi zmanjšale obseg sive ekonomije.