Izpostavljena so bila tudi pričakovanja gospodarstva, ko gre za čim bolj stabilno gospodarsko okolje, hitro usklajevanje in sprejemanje primernih ukrepov za blažitev posledic preštevilnih nihanj v mednarodnem gospodarskem okolju in najbolj nujne ukrepe vlade pri podpori prizadevanj gospodarstvenikov in podjetnikov.

"Strošek, ki ga bo plačala posamezna država, je odvisen od tega, ali bomo imeli najprej enotno evropsko rešitev ali pa bo poskušala vsaka država sama posegati na trg. Celo Nemčija si ni mogla privoščiti, da bi samostojno pomagala samo svojemu gospodarstvu. Jaz stavim na realne ukrepe in realni ukrepi in realen vrstni red je najprej evropska regulacija trga, zato da znižamo strošek, ki ga bo morala nositi vsaka članica, potem pa naj vsaka država poskrbi za svoje gospodarstvo v skladu s svojimi možnostmi," je na očitek o tem, da je morda vlada naredila strateško napako pri odločanju, kdaj bo priskočila na pomoč gospodarstvu, povedal predsednik vlade Robert Golob.

Kot dobro informacijo je nato navedel oceno, da je Slovenija na "dobri strani", da lahko torej poskrbi za svoje gospodarstvo enako, kot bodo poskrbele najbolj razvite države, kot na primer Nemčija, Nizozemska in Belgija. Glede cene energentov je soglasje na ravni EU-ja glede regulacije plina in elektrike napovedal v roku dveh tednov.

Premier, ki je optimist, da bo večina podjetij iz te krize izšla brez večjih udarcev, je komentiral tudi, kakšno ceno elektrike za gospodarstvo pričakuje. "Če me kdo vpraša, koliko bo cena, povem, da bo cena tržna, ne fiksna, se bo pa gibala nekje med 150 in 250 evri, mogoče 300 evri za megavatno uro," je ocenil.

Nadaljeval je, da bodo znotraj tega porabniki lahko prosili tudi za državno pomoč, ki pa bo odvisna od tega, kaj bo posamezno podjetje naredilo za zmanjševanje porabe. Vlada bo tako pri pomoči gospodarstvu upoštevala tudi naložbe, ki so jih podjetja v tem letu izvedla za zmanjševanje porabe.

Vsak na svojem bregu

V uvodnem nagovoru je predsednik Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) Tibor Šimonka poudaril, da se včasih zdi, da sta gospodarstvo in vlada vsak na svojem bregu. Vendar je to tako, ker so podjetniki neučakani, saj morajo dnevno reševati težave in zagotavljati pogoje za uspešno poslovanje svojih podjetij. Poudaril je še, da nekatera podjetja že zmanjšujejo proizvodnjo in odpuščajo zaposlene.

Na okrogli mizi je gospodarski minister Matjaž Han dejal, da se strinja s sogovorniki, da se je na energetsko krizo treba odzvati hitro. Ob tem je spomnil, da je država znižala stopnjo DDV-ja na energente ter regulirala ceno elektrike in zemeljskega plina za gospodinjstva in manjša podjetja.

Han se je dotaknil tudi problematike financiranja gospodarskih zbornic, ki po njegovem mnenju naredijo izredno veliko dela za svoje člane, vendar imajo koristi tega dela tudi nečlani.
Vprašanja podjetnikov iz občinstva so se ob koncu dotaknila tudi problematike pomanjkanja kvalificirane delovne sile in zaposlovanja tujcev, birokracije in umeščanja naložb v prostor ter ustanavljanja pokrajin.