Regionalno cesto od Kranjske Gore čez Vršič v Trento ogrožajo številni snežni plazovi, zato je lahko ob obilici snežnih padavin cesta zaprta kar pol leta. V preostalem delu leta pa cesto ogrožajo skalni podori in odlomi, hudourniki, vetrolomi, usadi in zemeljski plazovi. Poleg tega je poleti stanje na prelazu zaradi velikega obiska in parkiranja vozil kar ob cesti večkrat kaotično.

Vlada je septembra lani sprejela sklep, da se projekt rekonstrukcije vršiške ceste opredeli kot prostorska ureditev državnega pomena. Dokument identifikacije investicijskega projekta je bil izdelan že leta 2020, in sicer do zaključka faze prostorskega načrtovanja oziroma sprejetja uredbe o državnem prostorskem načrtu. V zadnjih desetletjih je bilo sicer izdelanih že več študij in projektov, ki so vključevale možnost zaščite obstoječe ceste, prestavitev trase na varnejšo lokacijo in prestavitev trase z gradnjo predora.

Direkcija za infrastrukturo je ta mesec objavila razpis za izdelavo strokovnih podlag za pripravo sklepa o pripravi državnega prostorskega načrta za rekonstrukcijo ceste, ki bi omogočila celoletno prevoznost čez Vršič. Kot so pojasnili na direkciji, je bila v dosedanjih študijah kot edina trajna in dolgoročno sprejemljiva rešitev za odpravo lavinskih težav izpostavljena možnost gradnje predora pod prelazom Vršič. Ta je najustreznejša tudi z vidika varnosti, prevoznost in varstva okolja. Z načrtovano prostorsko ureditvijo bi se, so prepričani, izboljšala prometna varnost in povečala pretočnost prometa, preostali del obstoječe vršiške ceste, ki vodi čez prelaz, pa bi imel funkcijo turistične panoramske ceste.

Gradnja predora bi omogočila tudi lažje uravnavanje prehodnega in stoječega motornega prometa na vrhu prelaza v kopni sezoni. Tako bi prispevala k zmanjšanju hrupa in onesnaževanju zraka iz prometa, ker sledi smernicam trajnostnega razvoja na območju Triglavskega narodnega parka, so v gradivu zapisali na Direkciji RS za infrastrukturo.

Cesta z zgodovinskim, turističnim in gospodarskim pomenom

Kot so poudarili, vršiška cesta nima samo lokalnega pomena, temveč igra bistveno vlogo v širšem prostoru. Gre za eno najlepših slovenskih panoramskih gorskih cest, hkrati pa ima zgodovinski, turistični, širši demografski in narodnogospodarski pomen. Izboljšana cestna povezava bi imela pozitiven vpliv na nadaljnji razvoj gospodarstva, predvsem turistične panoge, ki je na tem območju najbolj razvita. Omenjena cesta ni le najhitrejša in najkrajša povezava med Zgornjim Posočjem in Gorenjsko, temveč tudi z osrednjeslovensko regijo, kar je zelo pomembno v primeru nesreč, ko je ključen čas prihoda in odhoda intervencijskih vozil.

V sklopu izdelave strokovnih podlag je treba opredeliti eno ali več različic tehničnih rešitev, ki so po presoji projektanta smiselne, izvedljive in dovolj racionalne za nadaljnjo obdelavo v fazi študije variant. Poleg določitve tega, na kateri višini bi naredili predor, je treba predvideti tudi ukrepe proti plazovom na trasi ceste do predora. Rok za prijavo na razpis za izdelavo pobude in strokovnih podlag za pripravo sklepa o pripravi državnega prostorskega načrta za zagotovitev celoletne prevoznosti čez Vršič se izteče 23. septembra.