Tik pred podpisom pogodbe o prodaji večinskega deleža Mercatorja se je v Sloveniji znova razmahnila klasična razprava o tem, kaj ima prednost: nacionalni interes ali denar. Zato je MMC poizvedel, kaj o prodaji menijo ekonomisti. Pogovarjali smo se z Jožetom Mencingerjem in Bogomirjem Kovačem.

Prvi je odločno proti prodaji Mercatorja, saj je prepričan, da je za situacijo, v kateri so se znašle tako banke kot Skupina Pivovarna Laško, ki skupaj z NFD Holdingom prodajajo malo več kot 52-odstotni delež trgovca, "treba najti neko drugo rešitev, ker ta ni pametna".

Mencinger: Spet gre za neke vrste tajkunski nakup
"Tisti, ki kupuje, nima nič denarja, kar pomeni, da gre spet za neke vrste tajkunski nakup," ugotavlja ekonomist in dodaja: "Mercator je pač tako pomemben, da ga ne gre kar tako prodajati. Moje generalno mnenje je: Česar ni treba prodajati, naj se ne prodaja." Pozitivne plati v dejstvu, da bi Mercator kupil hrvaški Agrokor, ne vidi: "Mislim, da jih ni. Tudi v to, da bi se na ta način Mercator razširil na nekdanji jugoslovanski trg, prav dosti ne verjamem." "Generalno sem zelo proti," je še poudaril.

In kako bi lahko na kakšen drug način rešili situacijo, v kateri se je znašel Mercator, ko so ga njegovi lastniki skoraj prisiljeni prodati? "Kakšno tehnično rešitev bi že našli. Kakšno natančno, ne vem, ker tega ne poznam prav dobro, o tem imam le generalno mnenje," pravi Mencinger.

Kovač: To bo izsiljena rešitev, ki pa drugačna ne more biti
Kovač pa se z njim ne strinja: "Ne vidim druge možnosti, kot da subjekti, ki so tako ali drugače začeli ta krog zaradi svojega poslovnega interesa, krog tudi pripeljejo do konca. Ne glede na to, kaj bi bilo dobro oz. kaj mislimo, da bi bilo dobro, bo to preprosto neka izsiljena rešitev, ki drugačna ne more biti."

Ob tem dodaja, da bi si sam močno želel, da bi bil Mercator tisti, ki bi tako ali drugače priključeval druge, da bi bil glavni akter na jugovzhodnih trgih, vendar: "Mercator se je zaradi spleta okoliščin znašel v situaciji, da njegovi lastniki iščejo takšne rešitve." Zato druge možnosti, kot da se prodaja izvede, po njegovem mnenju ni.

"Naj se najde nekdo drug z dvakrat po 300 milijoni"
Pri tem pa opozarja: "Se mi zdi zelo narobe, da skušamo zdaj, ko so karte na mizi, ko so razdeljene, nekaj neprestano odlagati, ker s tem ničesar ne rešimo in poslabšujemo položaj vseh tistih, ki so tukaj vpleteni. Če se ne najde nihče drug, ki bi presekal ta gordijski vozel, da bi našel teh 300 milijonov, s katerimi bi rešili dve banki, ki sta tako ali drugače v lasti države, in dve podjetji iz skupine Laško, naj se javi. Če pa ne zna, pa naj ne govori, da je to mogoče. Ker ni. /.../ Dve banki in dve družbi iz skupine Laško potrebujeta sredstva, da rešita svoj problem.

"Nekdo, ki ne želi takšnega razvoja dogodkov (torej prodaje Mercatorja, op. a.), bi moral iti na eno in drugo stran s 300 milijoni evrov in ta problem rešiti. Kdo je to? Država? Od kod pa naj dobi denar? Očitno je Agrokor edini, ki je v tem trenutku pripravljen ponuditi najvišjo mogočo ceno," je prepričan Kovač, ki ob tem poudarja še, da bi bil lahko kupec iz. npr. Francije lahko še "mnogo, mnogo slabša možnost od te, ki se nam obeta".

Kovač predvideva, da se bodo prodajalci dobro zavarovali
Glede neuradnih informacij, da Agrokor sploh nima sredstev za nakup 52-odstotnega deleža Mercatorja in da bo trajalo približno eno leto do prejema kupnine, pa Kovač pravi, da je na koncu vse odvisno od pogodbe, ki jo bodo sklenili konzorcij prodajalcev in Agrokor: "V takem primeru je pač treba dati v pogodbo člen, ki bo določal, da v primeru neplačila kupnine pogodba postane nična."

Ob tem je Kovač poudaril, da bo v vsakem primeru trajalo kar nekaj mesecev, preden bodo postopki prodaje izpeljani, in dodal, da je prodajalcem zagotovo v interesu, da sklenejo pogodbo, ki se jim bo splačala. "Govoriti o tem, da bo nekdo nekaj kupil in ne plačal, je nesmiselno. Kdo bi pa podpisal pogodbo in rekel: 'V redu je, boste plačali, ko boste plačali.'?" "Če mi prodajamo nekaj za 500, 600 milijonov ... za božjo voljo, predvidevam, da so stvari take, da se zavarujejo," še meni.

Vsi vpleteni imajo tri leta, da se pripravijo
Kovač je še prepričan, da se v obdobju "zavarovanja", teh treh letih, ne bo prav dosti spremenilo ne za podjetje, ne za zaposlene, ne za dobavitelje. Kaj bo po tem obdobju, je pa uganka. Pri tem pa poudarja, da morajo tudi dobavitelji malo gledati v prihodnost: "Vsi, ki so vključeni v ta proces, imajo tri leta, da se poskušajo tako ali drugače zavarovati. Če sem jaz dobavitelj in vem, da 80 odstotkov pridelkov prodam Mercatorju, ni pa nujno, da jih bom prodajal v prihodnosti, moram pač začeti iskati trg za npr. 30 odstotkov svojih izdelkov," meni.