V zakulisju se je govorilo marsikaj; kako si nekateri že manejo roke, da bodo ob sklenitvi posla mastno zaslužili provizije. Delnica Telekoma je namreč kotirala visoko, bila je vredna čez tristo evrov. Toda koalicijska partnerja, Erjavčev Desus in SLS, takrat ga je vodil Bojan Šrot, sta predlogu predsednika vlade Janeza Janše rekla "ne" in zahtevala sklic izrednega vrha koalicije. Ob bližajočih se volitvah se prodaja našega največjega telekomunikacijskega operaterja ni nadaljevala.

Od takrat pa do danes je minilo sedem let, zamenjale so se že štiri vlade, vsaka je pripravila svojo lestvico podjetij, namenjenih prodaji, nekateri politični akterji so ostali isti, a Telekom še vedno ostaja neprodan. Le cena delnice je za dve tretjini nižja, giblje se okrog sto evrov.

Je Zavarovalnica Triglav strateška naložba?
Razprave o državni srebrnini so kamen spotike vsake koalicije. Tudi sedanja klasifikacija naložb izpod rok finančnega ministra Dušana Mramorja je zaradi Zavarovalnice Triglav razburila stranko upokojencev. Predsednik DeSUS-a Karl Erjavec ima v rokah močno orožje, deset glasov svojih poslancev, brez katerih koalicija nima večine. S priljubljena frazo, da DeSUS zapušča koalicijo, za zdaj ni zagrozil. Mramorjeva klasifikacija prodaj državnih naložb mora namreč še skozi roke poslancev in seznam za prodajo se lahko pomembno spremeni. Vodilni stranki SMC tako ostaja manevrski prostor, da Zavarovalnico Triglav ohrani med strateškimi naložbami. Predsednik vlade Miro Cerar pa se lahko vedno izgovori, da je volivcem obljubil nadzorovano privatizacijo.

Vsekakor s predlaganimi rešitvami ne morejo biti zadovoljni niti v koalicijskem SD-ju, ki se po najslabšem volilnem izidu na zadnjih parlamentarnih volitvah bori za svoj v državnem zboru. Prav tako predsedniku SD-ja Dejanu Židanu diha za ovratnik stranka. Člani SD-ja so vodstvu na letošnjem kongresu jasno sporočili, da nima dovolj trdnih stališčih o privatizaciji in na tak način tlakuje pot državni zbor novim strankam, recimo Združeni levici.

Privatizacija je v samostojni Sloveniji vprašanje političnega prestiža. Ekonomska upravičenost, dobro poslovanje podjetij, pa čeprav so v rokah tujcev, in celo višje vplačilo davščin, kot so jih podjetja plačevala pod slovenskimi lastniki, so dejstva, ki v politični debati vedno ostanejo prezrta. Zato tudi najnovejša med vladnimi krizami, ki jih v slabem letu vladavine Mira Cerarja ni manjkalo, ni presenečenje. Odgovor na vprašanje, katera podjetja bodo na koncu na prodaj in katera ne, imajo predstavniki parlamentarnih strank, ki jih bomo ob 20. uri gostili v oddaji Odkrito na našem drugem sporedu.

Petra Bezjak, TV Slovenija