Finančna pomoč je samo marca znašala 300 milijard dolarjev, kar je skoraj polovica lani oktobra potrjenega sklada za boj proti finančni krizi v višini 700 milijard dolarjev. K primanjkljaju je treba prišteti še nepobrane davke ter višjo porabo za podporo za brezposelne in bone za hrano.

Po poročanju BBC-ja je proračun ZDA tonil v rdeče številke že pred svetovno gospodarsko krizo. K temu so pripomogli predvsem stroški vojne v Iraku in nižji davki.

Ameriški kongresni proračunski urad je pred kratkim sicer napovedal, da bo primanjkljaj znašal 94.000 milijard dolarjev. A številke so se še pred iztekom tretjega trimesečja 30. septembra 2009 dvignile nad 1.000 milijard dolarjev, kar je že povzročilo vznemirjenje pri tujih kupcih dolga ZDA.

"Naše vlagatelje iz Kitajske kot tudi od drugod po svetu skrbi, ne le kaj se bo zgodilo z vrednostjo dolarja, temveč kako varne bodo v prihodnje njihove naložbe," je za BBC dejal ekonomist Sung Won Sohn iz kalifornijske fakultete.

To bi lahko prisililo ameriški kongresni proračunski urad, da ponudi višjo obrestno mero tistim, ki njihov dolg odkupujejo, kar bi bila po mnenju strokovnjakov dolgoročno sicer dobra naložba, ne pa tudi kratkoročno.