Namestnik guvernerja Banke Slovenije Janez Fabijan je pojasnil, da nato sledi čakanje na zeleno luč Evropske komisije za ta prvi del terjatev iz NLB-ja in NKBM-ja, ki se bo prenesel na t. i. slabo banko. Šlo naj bi za terjatve v bruto vrednosti več milijard evrov, a pri usklajevanju med komisijo, bankami in državo je ključno vprašanje prenosne cene teh terjatev.

Potem ko naj bi bili v decembru znani rezultati obremenitvenih testov in skrbnih pregledov terjatev osmih slovenskih bank in potem ko bodo zeleno luč za ta prvi del sanacije bank prižgali v Bruslju, si Fabijan želi, da bi svežnje slabih terjatev na Družbo za upravljanje terjatev bank (DUTB) v celoti prenesli do pomladi prihodnje leto. Prenosu bodo sledile še dokapitalizacije kapitalsko podhranjenih bank.

V pričakovanju rezultatov teh pregledov se pojavljajo številna ugibanja o tem, koliko slabih terjatev v slovenskem bančnem sistemu bodo postopki ugotovili. Ta so še toliko večja, ker metodologija pregledov ni javno znana, kar je med nekaterimi slovenskimi strokovnjaki povzročilo precej kritik in nezadovoljstva.