Slovenija je imela v tretjem četrtletju letos 421 milijonov evrov javnofinančnega primanjkljaja, kar predstavlja 4,5 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP). S tem je primanjkljaj prvič po več kot dveh letih stalne rasti manjši kot leto prej. V tretjem četrtletju lani je znašal 444 milijonov evrov oz. 4,9 odstotka BDP-ja.

Višje cene energentov, nižje cene oblek in obutve
Cene so se povišale za 1,9 %, kar je skladno s predvidevanji iz Umarjeve jesenske napovedi gospodarskih gibanj (1,8 odstotka) in primerljivo z rastjo cen v celotnem evrskem območju. December je prinesel višje cene naftnih derivatov in počitnic v paketu, znižale pa so se cene obleke in obutve.

"Gibanje inflacije v letu 2010 je bilo podobno kot v letu 2009 tako pri nas kot celotnem evrskem območju pomembno zaznamovano z vplivom šibke gospodarske dejavnosti," pojasnjujejo v Umarju. Osnovna inflacija, ki je odraz tega vpliva, je bila tudi v letu 2010 razmeroma nizka in umirjena, še navajajo na Umarju.

Dvig trošarin na tobak in alkohol
Hkrati pa so imeli predvsem v prvih osmih mesecih leta 2010 na inflacijo pri nas tako kot v letu 2009 zelo velik vpliv ukrepi na davčnem področju. K 1,9-odstotni inflaciji ob koncu leta so tako okoli 0,3 odstotne točke prispevali dvigi trošarin na energente, skupni vpliv višjih davščin pa je znašal med 0,7 in 0,8 odstotne točke, ker so se povišale tudi trošarine na tobak in alkohol, spremenile pa še nekatere druge dajatve.

Vpliv višjih cen nafte na svetovnih borzah, ob neugodnem gibanju razmerja med dolarjem in evrom, je na inflacijo v letu 2010 vplival neposredno preko višjih cen tekočih goriv in posredno predvsem preko višjih cen plina in daljinske energije za ogrevanje. Vsi energenti skupaj so k inflaciji prispevali okoli 0,9 odstotne točke.

Predvsem v zadnjih nekaj mesecih leta 2010 pa so se kot posledica višjih cen hrane v mednarodnem okolju nekoliko okrepili cenovni pritiski na rast domačih cen hrane.