Predsednica Slovensko-nemške gospodarske zbornice Dagmar von Bohnstein je na novinarski konferenci pojasnila, da Slovenija in Nemčija ostajata pomembni trgovinski partnerici, ki sta obseg trgovinske menjave lani povečali za skoraj 12 odstotkov.

"Zato so rezultati vsakoletne ankete o gospodarskem stanju v srednji in vzhodni Evropi še toliko bolj presenetljivi. Le 75 odstotkov nemških podjetij v Sloveniji je odgovorilo, da bi ponovno investiralo na tem območju. Leto prej je ta delež še vedno znašal 85 odstotkov," je poudarila.

Nemška podjetja pri slovenskem poslovnem okolju kot najbolj pozitivno poudarjajo urejenost infrastrukture, zelo zadovoljna so tudi z visoko plačilno disciplino ter kakovostjo in razpoložljivostjo lokalnih dobaviteljev. Pogoje za raziskave in razvoj so podjetja ocenila kot zadovoljive oziroma dobre.

"Znatno pa se je v tokratni raziskavi poslabšala ocena javne uprave. 83 odstotkov vprašanih je bilo nezadovoljnih ali zelo nezadovoljnih s stopnjo obdavčitve, davčnim sistemom in davčno upravo," je poudarila von Bohnstein.

Predvidljivost ekonomske politike se je v primerjavi z državami srednje in vzhodne Evrope uvrstila na zadnje mesto. Stroške dela in prožnost slovenske delovne zakonodaje pa je 73 odstotkov oziroma 65 odstotkov vprašanih izpostavilo kot izrazito pomanjkljivost.

"Kljub majhnosti trga številna nemška podjetja izkoriščajo znanje in izkušnje slovenskih podjetij ter imajo koristi od visoko usposobljenih strokovnjakov in odličnega sodelovanja, zlasti v avtomobilskem in industrijskem sektorju," je poudarila von Bohnstein.

Vendar pa Slovenija po njenih besedah še vedno potrebuje reforme, da bi izkoristila obstoječi potencial za neposredne tuje naložbe in višjo gospodarsko rast. "Podjetja trpijo zaradi visokih cen surovin in energije, vse večjega pomanjkanja kvalificiranih delavcev, zlasti v proizvodnem sektorju, nefleksibilne delovne zakonodaje ter pretirane obdavčitve srednjih dohodkov," je poudarila.

Nespodbudna administracija

Nespodbudno administrativno okolje je poudarila tudi direktorica zbornice Katja Stadler. Ko v zbornici pomagajo nemškim podjetjem, po njenih besedah ugotavljajo, da od državnih institucij naletijo na dokaj veliko začetno zanimanje, ki pa nato precej usahne. "Želimo si celovitejšo obravnavo investitorjev, ki bi med drugim vključevala podporo državnih institucij od začetka do konca postopkov," je poudarila.

Članica upravnega odbora zbornice in direktorica družbe Fraport Slovenija, ki upravlja Letališče Jožeta Pučnika, Babett Stapel je poudarila, da so kljub pomanjkljivostim slovenskega poslovnega okolja zavezani nadaljnjim naložbam. "Osrednji naložbeni fokus je usmerjen v razogljičenje, elektrifikacijo in infrastrukturo," je dodala.

Nove naložbe je napovedal tudi namestnik generalnega direktorja družbe Mahle Electric Drives, ki v Sloveniji zaposluje 2500 ljudi, Uroš Rutar. Kot je ocenil, bi si Slovenija s spodbudnejšo obdavčitvijo plač lažje ustvarila pogoje za tehnološki preboj.

V anketi, ki so jo v Slovensko-nemški gospodarski zbornici izvedli med 13. februarjem in 17. marcem letos, je sodelovalo 68 podjetij.

Napoved hitre rešitve Nemčije iz recesije

Von Bohnstein in Stadler sta tudi spregovorili o nedavno razglašeni tehnični recesiji nemškega gospodarstva. Kot sta poudarili, gre za posledico intenzivnega zviševanja obrestnih mer, izkušnje iz preteklosti pa po njunih besedah jasno napovedujejo dokaj hitro vrnitev v zelene številke. Dodatno spodbudo pri tem bo nudil prehod na obnovljive vire energije, ki ga v Nemčiji intenzivno izvajajo, je poudarila Stadler.