Poslanci so na koncu med drugim potrdili dopolnilo SD, ki predvideva minimalne standarde za ekonomsko odvisne delavce. To rešitev so močno zagovarjali zlasti na sindikalni strani, ekonomsko odvisnim osebam pa bo tako zagotovljeno omejeno delovno pravno varstvo. DL pa je umaknila amandma, po katerem bi morali sindikati članarino pobrati sami. V DL namreč verjamejo, da je pobiranje članarine izključno v pristojnosti sindikata, ki s tem opravilom ne sme dodatno administrativno in računovodsko obremenjevati delodajalca.

Odbor bo delo nadaljeval v četrtek, ko bo na sporedu drugo branje predloga novele zakona o urejanju trga dela. Na plenarno sejo parlamenta naj bi reforma trga dela romala v začetku marca.

Pogajanja skoraj pet mesecev
Minister za delo Andrej Vizjak je opozoril, da so socialni partnerji že dosegli višjo raven usklajenosti, popolnega soglasja pa ne pričakuje, saj gre za "prezahteven projekt". Spomnil je, da se socialni partnerji pogajajo že skoraj pet mesecev. Predloge bo še mogoče nekoliko popraviti, čas za to pa je do 26. februarja, ko se izteče rok za vlaganje amandmajev za plenarno sejo DZ-ja, je dodal Vizjak.

Slovenija ima razmeroma tog trg dela, ki delodajalcev ne spodbuja k zaposlovanju, zlasti ne za nedoločen čas. Zaradi takšnih okoliščin pa trpi tudi konkurenčnost gospodarstva, je zatrdil minister.

Na drugi strani pa imamo pri nas tudi veliko segmentacijo trga dela, tako da zaposleni za nedoločen čas uživajo zelo visoko stopnjo varnosti, medtem ko je ta vrsta pogodb o zaposlitvi mladim težko dosegljiva in zato ti težko načrtujejo svojo prihodnost, družino, je dodal.

Vizjak: Simulacija je razlog za optimizem
Na ministrstvu so izvedli simulacijo 55 ukrepov, ki so jo pripravili skupaj s strokovnjaki Organizacije za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD). Kot je dejal Vizjak, je simulacija pokazala, da predstavljajo ukrepi pomemben korak k zmanjšanju togosti trga dela, tako da se Slovenija v OECD-ju z repa lestvice seli na njeno povprečje. Kot je poudaril Vizjak, je Svet Evrope presodil, da so ukrepi usmerjeni k zmanjšanju segmentacije, je še poudaril.

Delodajalci čakajo od 2007
Generalni sekretar Združenja delodajalcev Slovenije Jože Smole je pred razpravo dejal, da delodajalci na spremembe delovne zakonodaje čakajo že od leta 2007. Z reformo je mogoče povečati konkurenčnost slovenskega gospodarstva, je dejal. Težko pa verjame, da bodo k temu prispevale v predlogu zakona o delovnih razmerjih predvidene kvote za agencijsko delo in odpravnina pri zaposlitvah za določen čas.

Nasprotno pa meni izvršni sekretar za pravno področje in področje delovnih razmerij pri Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije Andrej Zorko. Dejal je, da je sporočilo, da je mogoče konkurenčnost slovenskega gospodarstva graditi na delovni zakonodaji oziroma na spremembah, kot je ukinitev plačanega odmora za malico, zgrešeno. Za gospodarstvo je treba poskrbeti z vzpostavitvijo ustreznih pogojev za njegovo delovanje, z investicijsko, finančno in davčno politiko, verjame Zorko.

DL je prejšnji teden vložil dopolnilo k 55. členu predloga ZDR-ja, ki povzema današnji sistem sklepanja pogodb o zaposlitvi za določen čas oziroma veriženje pogodb za določen čas. Zorko je na seji odbora izpostavil, da bi sprejetje tega amandmaja pomenilo, da bi sindikati nasprotovali sprejetju ZDR-ja. Verjamejo namreč, da bi ohranitev današnjega sistema zaposlovanja za določen čas še povečala segmentacijo na trgu dela.

Socialni partnerji so na ponedeljkovih pogajanjih po 10 urah sicer vendarle našli kompromisno rešitev, ki naj bi preprečila veriženje zaposlitev za določen čas, hkrati pa omogočila vzporedno sklepanje pogodb o zaposlitvi za isto delo. Delodajalci bi lahko namreč za isto delo za določen čas, a največ za dve leti, ob povečanih potrebah zaposlili več ljudi.

Na današnji seji je bilo vloženih več kot 100 dopolnil k predlogu ZDR-ja. Do zdaj je bilo nekaj več razprave o amandmajih, ki se nanašajo na zaposlovanje za določen čas in na kvote za agencijsko delo. Zlasti glede zadnjih sindikati in delodajalci ostajajo neusklajeni.

Zagovornik načela enakih možnosti naletel na gluha poslanska ušesa
Na seji se je sicer večkrat oglasil zagovornik načela enakih možnosti iz vladnega urada za enake možnosti Boštjan Vernik Šetinc. Predlagal je več dopolnil, vezanih na ukrepe za preprečevanje diskriminacije in ukrepe za uveljavljanje pozitivne diskriminacije, na primer zaposlovanje žensk in invalidov, a mu poslanci niso prisluhnili.