Čeprav vlada sprejema vrsto ukrepov, da bi ublažila posledice energetske krize – septembra bodo začele veljati regulirane cene elektrike in plina za zaščitene kategorije odjemalcev in nižji DDV za vse vrste goriv (z izjemo kurilnega olja), najranljivejšim pa vlada namenja poseben energetski dodatek, na energetskem trgu vladajo povsem nove, še nepredvidljive razmere.

Rekordne cene električne energije na borzi

Cene elektrike zato skoraj vsakodnevno dosegajo nove rekorde. V Nemčiji je bila cena elektrike za dobavo v letu 2023 v četrtek še pod 800 evri za megavatno uro, v petek pa je dosegla že okoli 910 evrov. V Franciji je cena še višja in je v petek znašala 1075 evrov za megavatno uro, kažejo podatki borze European Energy Exchange (EEX) s sedežem v Leipzigu. Cena za dobavo v naslednjem letu je v obeh državah še lani znašala okoli 85 evrov za MWh.

Celotna Evropa je, kot je znano, močno odvisna od dobave ruskega plina, plinovod Severni tok 1 pa trenutno obratuje le z 20 odstotki zmogljivosti. Po ruskih napovedih bo dobava zaradi vzdrževalnih del znova ustavljena. V Evropi zato vladata precejšna negotovost in strah pred popolno ustavitvijo dobave plina.

Negotovost je velika tudi pri nas, saj svojega plina nimamo in na svojem ozemlju nimamo skladišč. V primeru krize bomo odvisni od evropske solidarnosti. Glavna direktorica največjega trgovca s plinom Geoplina, Vanja Lombar, je za Radio Slovenija ob tem poudarila: "Ob predpostavki, da bodo ruske pipe ostale popolnoma zaprte, potem to absolutno pomeni krizne razmere na celem evropskem trgu."

Evropska skladišča plina so trenutno skoraj 80-odstotno zapolnjena, toda ob dolgi in mrzli zimi to ne bo dovolj. Tudi če bi bila skladišča popolnoma polna, bi to pomenilo zgolj četrtino letnih potreb, je za Radio Slovenija poročala Alenka Terlep.

"Lahko se zgodi, da bo težko priti do plina"

Lombar sicer ne verjame, da bi Rusija popolnoma ustavila dotok plina v Evropo, toda če bi se to zgodilo bi bilo potrebno zelo rigorozno varčevanje, ki bi zajelo tudi nekatere vrste industrije – predvsem zato, da uskladiščeni plin ostane na voljo za zaščitene uporabnike, denimo gospodinjstva. "Če pride do najhujših scenarijev, ki jih za zdaj še nismo videli, lahko pride do okoliščin, v katerih bo izjemno težko uravnavati tudi naše druge vire in priti do plina. To dopuščam. Zdaj tudi hitimo z vsemi možnimi solidarnostnimi sporazumi, da se na meddržavni ravni to uredi," še pojasnjuje Vanja Lombar.

V Geoplinu sicer zagotavljajo, da imajo diverzificiran nabavni portfelj in da zato z dobavo ne bi smeli imeti težav. Čeprav nimamo svojih skladišč plina, ima družba Geoplin v najemu komercialno skladišče v Avstriji, torej komercialno zalogo, ki vsebuje 15 odstotkov povprečne petletne porabe, je še poročala Alenka Terlep. Zaloga bi bila v kriznih razmerah namenjena predvsem prednostnim kategorijam odjemalcev. Cenovnim šokom pa se ne bomo izognili.