V agenciji Standard & Poor's ocenjujejo, da je država ustrezno odgovorila na težave v bankah, zato pričakujejo, da tuja pomoč ne bo potrebna. Nekaj zamud vidijo pri strukturnih reformah, srednjeročno pa pričakujejo napredek pri reformnih ukrepih za spodbujanje rasti.

Za letos v agenciji Sloveniji napovedujejo enoodstotni padec bruto domačega proizvoda (BDP), prihodnje leto pa naj bi se gospodarstvo okrepilo za 0,9 odstotka. V letu 2016 naj bi se nato rast pospešila na 2,1 odstotka. Skupni padec v krizi naj bi tako znašal okoli šest odstotkov BDP-ja.

Primanjkljaj naj bi upadel za polovico
Javnofinančni primanjkljaj, ki naj bi se lani po ocenah zaradi stroškov reševanja bank za 11,4 odstotka BDP-ja ustavil pri 15,7 odstotka BDP-ja, naj bi letos upadel na 7,2 odstotka BDP-ja, prihodnje leto pa nato z 2,5 odstotka BDP-ja padel pod dovoljeno zgornjo mejo iz pakta o stabilnosti in rasti.

Skupni stroški za reševanje bank, ki so jih v S & P-ju predhodno ocenjevali pri 17,1 odstotka BDP-ja, bodo po novih ocenah v najslabšem primeru znašali 15,4 odstotka BDP-ja. Javni dolg naj bi najvišjo raven dosegel letos, ko naj bi se povzpel na 75,6 odstotka BDP-ja, nato pa naj bi se stabiliziral okoli te ravni.

Zunanji dolg pada
Kot močne plati Slovenije v S & P-ju izpostavljajo njeno odprto in sorazmerno razvito gospodarstvo ter padanje njene zunanje zadolženosti. Slovenija namreč vse od 2011 kopiči presežke na tekočem računu plačilne bilance.

Neto zunanji dolg, ki se je leta 2009 povzpel na skoraj 99 odstotkov prihodkov na tekočem računu in do lani upadel na 72,5 odstotka, naj bi do 2016 zdrsnil na 46,1 odstotka.

Po drugi strani pa slovensko gospodarsko sliko kazijo naraščajoče breme javnega dolga, šibki gospodarski obeti zaradi konsolidacije javnih financ, razdolževanja podjetij, nizke ravni naložb ter nespodbudnih razmer na trgu dela in nepremičnin ter na koncu še vedno prisotna politična tveganja.

Politične razmere so se stabilizirale
Politične razmere so se sicer po oceni bonitetne hiše v zadnjem času stabilizirale, država pa ima s svojimi programskimi dokumenti dobro podlago za ukrepanje. A vseeno se v S & P-ju še vedno bojijo, da bi pomanjkljivosti slovenskih političnih institucij in korporativnega upravljanja lahko otežili izvedbo nujnih reform.

Konkurenčnost gospodarstva naj bi po mnenju S & P-ja okrepilo nadaljevanje privatizacije, je pa Slovenija kot odprto gospodarstvo po drugi strani zelo odvisna od razvoja dogodkov v glavnih gospodarskih partnericah.

Vlada naprej z "restriktivno politiko"
Vlada bo nadaljevala odločno fiskalno konsolidacijo in restriktivno proračunsko politiko, ki je prioriteta že od začetka njenega mandata, pa tudi začete postopke postopne privatizacije, so se odzvali na finančnem ministrstvu.
Zlato fiskalno pravilo
Odraz restriktivne proračunske politike sta sprejeta proračuna za leti 2014 in 2015, Slovenija pa je spremenila tudi ustavo, ki v najvišji pravni akt uvaja fiskalno pravilo, so spomnili na ministrstvu. To pomeni, da se vsakoletni proračuni do doseženega cilja pripravijo na način, ki omogoča njegovo izpolnitev, sporočajo z ministrstva.
Obenem zakon, ki bi operacionaliziral izvedbo pravila, še ni sprejet.
Izvedba slabe banke
Vlada se je posvetila tudi korenitemu prestrukturiranju in sanaciji bančnega sistema. Po končanih obremenitvenih testih in pregledu kakovosti sredstev bank ter dovoljenju Evropske komisije je izvedla potrebne dokapitalizacije petih bank (Nove Ljubljanske banke, Nove Kreditne banke Maribor, Abanke Vipa, Factor banke in Probanke), prenesene so bile tudi prve slabe terjatve na Družbo za upravljanje terjatev bank.