Predsednik uprave NLB-ja Janko Medja je skupaj s prvim nadzornikom NLB-ja Gorazdom Podbevškom in predsednikom uprave Slovenskega državnega holdinga Matejem Pircem prišel na sestanek k odhajajoči premierki Alenki Bratušek. Poskušali so pomiriti strahove glede načrtovane prodaje Mercatorja hrvaškemu Agrokorju.

Premierka, ki opravlja tekoče posle, je namreč sestanek sklicala, ker je bila zaskrbljena zaradi nekaterih ponedeljkovih izjav, ki so po njenih besedah kazale na to, da je pri tem poslu finančna transakcija pomembnejša od delovnih mest in zaposlenih v Mercatorju. Poudarila je, da ne ona ne vlada, ki jo vodi, Evropski komisiji nista dali nobene zaveze, da je Mercator treba prodati zdaj in še manj, komu ga je treba prodati.

"Ni razloga za strah"
Medja je po sestanku novinarjem povedal, da so govorili o določenih vprašanjih, povezanih z načrtovano prodajo Mercatorja. Bratuškovi so pojasnili, da Nova Ljubljanska banka (NLB) v takšnih postopkih vedno dela transparentno in profesionalno, niso pa razkrivali poslovnih skrivnosti.

"Hkrati smo lahko pokazali, da tu ni razloga za strah, tudi širše javnosti ne. NLB namerava namreč tudi v prihodnosti ostati kreditodajalec Mercatorja, kot je že dolga leta, zato je tudi NLB v prvem interesu, da ta družba posluje stabilno in pozitivno na dolgi rok ne glede na njeno lastništvo," je dejal predsednik uprave naše največje banke.

Premierki so sicer dali zagotovila, da bosta SDH oziroma vlada dobila zahtevano poročilo NLB-ja, da ima pogodba o prodaji 53-odstotnega deleža v Mercatorju protikorupcijsko klavzulo, da NLB ne bo financiral prevzema največjega slovenskega trgovca in da je v pogodbi zaveza, da se število zaposlenih ne bo dodatno znižalo.

Alenka Bratušek je še posebej izpostavila vprašanje delovnih mest v Mercatorju in dodala, da v primeru nespoštovanja zavez obstajajo tudi sankcije. Na vprašanje, ali zaključki današnjega sestanka pomenijo, da je posla konec, je odgovorila, da ni tako. Če pa bo transakcija res zaključena do konca tega tedna oz. do roka, ki se izteče v ponedeljek, pa je po njenih besedah pomembno, da vključuje pogodba vse pogoje, o katerih so govorili. Zahtevala bo, da se pogodba v celoti spoštuje.

V SD-ju želijo revizijo
Medtem pa v stranki SD želijo, da Računsko sodišče opravi izredno revizijo postopka prodaje tako v NLB-ju kot NKBM-ju. Takšen sklep so predlagali tudi odboru za delo, ki je na njihovo zahtevo razpravljal o socialnih in drugih družbenih posledicah privatizacije. "Ta prodaja se po neki poslovni logiki ne bi smela zgoditi, saj se pogoji prodaje ves čas spreminjajo," meni predsednik SD-ja Dejan Židan. Na začetku je bilo namreč rečeno, da bo Agrokor največjega slovenskega trgovca kupil z lastnim denarjem in da ne bo obremenjeval tarče.

Politika ima po njegovem mnenju ne le pravico, temveč tudi dolžnost, da se opredeli, kaj je v državnem interesu. To se dogaja tudi v drugih državah, kjer pa v nasprotju z nami banke in druge institucije, ki so v državni lasti, prisluhnejo mnenju vlade in ga tudi upoštevajo, je dodal.

Poslanci parlamentarnega odbora pa so vladi predlagali preučitev možnosti oblikovanja hibridne kooperative.

Dragonja vidi paralelo s Heliosom
Odhajajoči gospodarski minister Metod Dragonja, ki se je odeležil seje odbora, podpira privatizacijo, vendar pa država iz gospodarstva ne bi smela izstopati pod vsakimi pogoji. Meni, da je primerjava Heliosa z Mercatorjem "povsem umestna". Čeprav gre pri prodaji Mercatorja za pretežno zasebno transakcijo, so v prodajo vpete državne banke, ki v procesu sodelujejo.

"Če cena ni prava, potem težko sprejmeš tako ponudbo. Če je samo en ponudnik, so pravila še strožja. Če je takšno eksotično financiranje kot pri Heliosu in Mercatorju, potem lahko z mirnim srcem rečem ne, ker so sicer ti procesi uničujoči za podjetja," je dejal Dragonja.

Postopke prodaje je treba peljati zelo odgovorno, največjo imajo prodajalci, vendar pa se po ministrovi oceni ne morejo omejiti le na to, kakšno ceno dosežejo. Prodajalci morajo namreč upoštevati vse vidike prodaje.

Poslanci v Agrokorju ne vidijo pravega lastnika
V NSi-ju se, kot je dejal Jožef Horvat, zavzemajo za prodajo Mercatorja, saj ta ob eni milijardi evrov dolga ne more preživeti, vendar pa so za "kupca, kupca z veliko začetnico, ki ima denar". Tudi poslanka SDS-a Romana Tomc se sprašuje, ali je potencialni kupec pravi lastnik za Mercator. Ob tem je opozorila, da se politika ne sme vmešavati v korporativno vodenje podjetij.

Poslanka PS Tina Komel vidi rešitev v tem, da bi Mercator postati zadruga. Branko Kurnjek pa je poudaril, da v DL-ju podpirajo privatizacijo privatizacijo, če je ta transparenta in da se proda kupcu, ki bo s podjetji upravljal drugače, kot je z njimi upravljala država.

Bo prodaja zaključena do konca meseca?
Kdaj bo saga o prodaji Mercatorja zaključena, še vedno ni povsem jasno. Uradni rok za zaključek transakcije je 30. junij. Predsednik uprave NLB-ja se je prodaje približno 53-odstotnega deleža Mercatorja Agrokorju izločil, zato zdaj ni mogel oceniti, ali bo prodaja ta teden tudi dejansko zaključena.

Tega ni mogel komentirati niti Podbevšek, saj to, kot je dejal, trenutno ni odvisno od njih, ampak od kupca, ki mora izpolniti svoje obveznosti. Prav tako je prvi nadzornik NLB-ja dejal, da bo Mercator ne glede na to, ali bodo prodajo izvedli ali ne, v prihodnjem obdobju še naprej posloval finančno stabilno.

Dokapitalizacija in posojila
Aneks k prodajnemu sporazumu, ki sta ga konzorcij prodajalcev Mercatorja in Agrokor podpisala konec februarja, določa novo ceno za delnico Mercatorja 86 evrov. Agrokor naj bi poleg tega Mercator dokapitaliziral v znesku 225 milijonov evrov, od česar naj bi banke prejele 200 milijonov evrov.

Preostanek sredstev naj bi šel za obratni kapital, banke upnice pa naj bi prispevale dodatnih 100 milijonov evrov posojil, s katerimi bi uredili finančne razmere v Mercatorju. Mercator se je sicer z bankami upnicami in lizingodajalci že dogovoril o finančnem prestrukturiranju skupine, s čimer je zagotovljena dolgoročna finančna stabilnost družbe tudi brez vstopa Agrokorja. Ta sporazum je začel veljati pretekli teden.

V nedeljo shod proti prodaji?
V nedeljo naj bi pred Mercatorjevim prodajnim centrom v Šiški potekal protestni shod proti prodaji. Sekretar Sindikata delavcev trgovine Slovenije Ladi Rožič meni, da se bodo ljudje najverjetneje zbrali samoiniciativno in izrazili svoje mnenje. Na seznamu javnih shodov in prireditev dogodka ni. Sindikat delavcev trgovine sicer ni organizator nedeljskega protesta, se pa nanje obračajo ljudje, ki poslušajo, kaj se dogaja in so nad tem ogorčeni.