Danes se finančni subjekti ne morejo zadolžiti na mednarodnih finančnih trgih brez bonitetnih ocen, saj imajo le-te velik vpliv na finančne trge, je opozoril Semolič.

Napake agencij vzrok za globalno krizo?
"Pravni redi držav pogosto navezujejo neko ravnanje na ocene, ki prihajajo iz bonitetnih hiš," pravi Semolič. Pri tem pa je poudaril, da je vloga bonitetnih agencij v globalni krizi bila, in je še vedno izrazito negativna. "Znano je, da so bonitetne hiše s svojimi ocenami, ki niso zaznale hudih finančnih problemov, močno prispevale k globalni krizi," je dodal.

Problem oligopola v Evropski uniji
Predsednik Zveze svobodnih sindikatov je izpostavil, da v Evropski uniji zgolj tri agencije nadzorujejo približno 90 odstotkov trga bonitetnih ocen, vse tri pa so ameriške.

"Dejstvo je da bonitetne hiše niso neodvisne, niso objektivne, so v zasebni lasti. Njihove ocene pa so ene izmed ovir za hitrejše okrevanje gospodarstva v Evropski uniji," je razložil in dodal, da je glavni problem to, da številni politiki ocene bonitetnih agencij jemlje kot nekaj svetega, odločilnega, usodnega.

"Treba se je upreti vplivom agencij"
"Mnenja bonitetnih hiš postajajo sredstvo grožnje in izsiljevanja domačih politikov, pri uveljevanju različnih reform in to smo videli pri pokojninski reformi še prej pri malem delu," je opozoril Semolič.

Na Zvezi svobodnih sindikatov zato pričakujejo, da se bo vlada zavzela za ustanovitev evropske bonitetne hiše, "ki bo delovala pregledno, kjer ne bo konflikta interesov, ki bo vredna zaupanja, ki bo ščitila interese gospodarstva in ljudi v Evropski uniji", je navedel.