Le s spremembami bo mogoče privabiti nove kadre in spodbuditi medgeneracijsko sodelovanje, inovativnost in razvoj, so poudarili.

Četudi se število zaposlenih v papirni dejavnosti od leta 2013 povečuje, se številna podjetja srečujejo s pomanjkanjem ustrezno usposobljenih delavcev, je na današnji novinarski konferenci v Ljubljani dejal Jakob Počivavšek, predsednik Konfederacije sindikatov Slovenije Pergam oz. krovne organizacije sindikata papirne dejavnosti.

"Da bi v dejavnost pritegnili nove, mlade sodelavce in zagotovili pravočasen prenos znanja na zadostno število novih delavcev, bi bil nujen nov plačni sistem v papirni dejavnosti," je poudaril. Kot je spomnil, je bil to cilj, ki so si ga socialni partnerji na ravni dejavnosti zadali že konec leta 2020, a se do danes niso zgodili premiki.

V panogi se po njegovih besedah pojavlja velik razkorak zlasti med razmerjem med rastjo minimalne plače in rastjo povprečne plače, "ki se kaže v vedno večji uravnilovki med zaposlenimi s plačami okrog minimalne plače. Prav tako je očitno, da rast plač močno zaostaja za rastjo produktivnosti v panogi, kar pomeni, da zaposleni ne participirajo ustrezno na rasti produktivnosti dela."

Ena ključnih težav obstoječe ureditve naj bi bila v tem, da najnižje osnovne plače po tarifnih razredih vse do V. tarifnega razreda, v katerem so delovna mesta z zahtevano srednješolsko izobrazbo, ne dosegajo minimalne plače. To želijo v sindikatu spremeniti na način, da bi bila najnižja osnovna plača v dejavnosti določena na ravni minimalne plače, osnovne plače zahtevnejših delovnih mest pa bi morale biti ustrezno višje.

Povprečna plača v papirni dejavnosti sicer znaša 1874 evrov bruto, na ravni države pa je lani dosegla 1969,59 evra bruto. V V. tarifnem razredu, v katerem je zaposlena glavnina delavcev v panogi, je najnižja osnovna plača določena pri 855,78 evra bruto, znesek minimalne plače na ravni države, ki za letošnje leto znaša 1074,43 evra, tako preseže šele VI. tarifni razred, v katerem je najnižja osnovna plača pri 1091,84 evra, je nanizal Počivavšek.

Sindikat papirne dejavnosti si zato želi v naslednjem krogu pogajanj, ki se bodo začela aprila, resnega pristopa k pripravi novega plačnega sistema v dejavnosti. Če rešitve ne bodo našli v socialnem dialogu, bodo skušali doseči zakonsko izenačitev najnižje osnovne plače in minimalne plače.

Predsednik Pergama sicer od delodajalcev pričakuje argument, da glede na višanje cen energentov, ki se v energetsko intenzivnih podjetjih, kakršna so v papirni dejavnosti, močno pozna na stroških, zdaj ni čas za takšne spremembe, a meni, da to ne more biti izgovor, da se zanemarijo zaposleni. Podjetjem je z interventnimi shemami na pomoč že priskočila država, je spomnil in dodal, da vprašanje novega plačnega sistema ne obravnava kratkoročne, temveč dolgoročno perspektivo. Poudaril je tudi, da se bodo morala podjetja v panogi prilagoditi ciljem zelenega prehoda.

V sindikatu se zavzemajo še za spremembo meril za izplačilo poslovne uspešnosti oz. božičnice, tako da ne bi bila več odvisna od prisotnosti delavca na delovnem mestu. Pričakujejo tudi več vlaganj v znanje in veščine zaposlenih ter korake za lažje usklajevanje družinskega in poklicnega življenja.