Predstavniki sindikalnih central so ob tem izrazili zahtevo, da se regres izplača skladno s kolektivnimi pogodbami. V nasprotnem primeru bodo vložili kolektivne tožbe, so zagrozili.

Kot je na novinarski konferenci poudarila izvršna sekretarka pri Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) Andreja Poje, vlada napačno interpretira zakon o dodatnih interventnih ukrepih, ki velja od leta 2012. Zakon v finančnih in nefinančnih družbah z vsaj četrtinskim državnim lastniškim deležem višino regresa za letni dopust omejuje z višino minimalne plače.

Sindikati: Pogoj gospodarske rasti je izpolnjen
Zakon navaja, je pojasnila Andreja Poje, da je ukrep začasne narave in da bo veljal le, dokler rast bruto domačega proizvoda (BDP) ne bo presegla 2,5 odstotka. Slovenija pa je lani dosegla 2,6-odstotno gospodarsko rast, zato regres po njenih besedah letos ne bi smel biti več omejen z višino minimalne plače, ki letos znaša 790,73 evra. Ministrstvo za finance pa trdi drugače.

"Operiramo s pravnimi mnenji, ki nasprotujejo nadaljevanju omejitev pri izplačilih regresa v višini minimalne plače," je povedal predsednik Slovenske zveze sindikatov Alternativa Zdenko Lorber. Ministrstvo za finance, ki je Slovenskemu državnemu holdingu (SDH) naložilo takšno interpretacijo zakona, bi se moralo obrniti na edinega pristojnega za razlago dikcije zakona, to je DZ, je dejal.

Zakon nad kolektivnimi pogodbami
Sicer pa je bilo "že v startu zgrešeno, to je v nasprotju z vsemi evropskimi normami, da smo leta 2012 dopustili, da je zakon povozil kolektivne pogodbe". "Te so avtonomni vir delovnega prava, v katerega zakonska represija ne bi smela posegati," je zatrdil Lorber. In če so v krizi to "s stisnjenimi zobmi na neki način tolerirali, danes tega razumevanja ni več".

Tudi generalni sekretar Konfederacije sindikatov Pergam Slovenije Jakob Počivavšek meni, da gre za "absolutno nedopustnost" poseganja zakona v polje kolektivnih pogodb in pravico do svobode kolektivnega dogovarjanja.

"Politika se vmešava v odnose med delavci in delodajalci"
Zakon o dodatnih interventnih ukrepih in priporočila države so vmešavanje politike in lastnikov v poslovne odločitve delodajalcev, ki bi morali o višini regresa odločati glede na poslovanje podjetij, je dejal Počivavšek. Vprašanje, na kakšen način bodo urejali odnose z delavci, bi moralo biti v njihovi pristojnosti, je pristavil.

"Nasilje države nad kolektivnimi pogodbami"
"Menimo, da je samovolja države na tem področju nedopustna," je sporočilo sindikatov povzel predsednik ZSSS-ja Dušan Semolič. "Obsojamo nasilje države nad dogovorjenimi kolektivnimi pogodbami, gre za slabo sporočilo, slab vzor vedenja države," je dejal.

Zbrani sindikalisti so tako zahtevali izplačilo regresov v višinah, ki so izpogajane v kolektivnih pogodbah. Če njihova zahteva ne bo uslišana, bodo po posameznih podjetjih spodbujali kolektivne delovne spore, torej tožbe delavcev. To bo za državo pomenilo nepotreben strošek, so še dejali.

Med družbami z omejitvami regresov so omenili Adrio Airways, Telekom Slovenije, Pošto Slovenije, Slovenske železnice, Luko Koper, podjetja v energetiki, komunali, trgovini, turizmu, gostinstvu in drugih panogah.