Sindikatom se, kot je pojasnil Zdenko Lorber (predsednik Slovenske zveze sindikatov Alternativa), zdi izrazito sporno, da predlagana strategija kot strateških ne definira več naložb, ki upravljajo javno gospodarsko infrastrukturo, in da se iz strateških naložb izločijo vse tiste dejavnosti oz. družbe, ki ne opravljajo osnovne dejavnosti podjetja.

Strateški bi ostali le dve družbi v koncernu SŽ-ja
Kaj takšna ureditev prinaša, je Lorber predstavil na primeru Slovenskih železnic: "Slovenske železnice so pogodbeni koncern, ki ima v svoji sestavi devet odvisnih družb. Če bi sledili zapisu predlagane strategije, bi strateški ostali zgolj družbi Infrastruktura in Potniški promet, ker samo ti dve družbi opravljata dejavnost obveznih gospodarskih javnih služb, preostale družbe iz sistema pa ne bi bile več strateške."

Težava dokumenta konkretno pri železnicah je po Lorberjevih besedah ta, da dopušča vse možnosti, tudi to, da se sistem razbije na več podjetij in omogoči možnost vstopa strateškega partnerja bodisi v krovno bodisi v odvisne družbe, brez jasnih ciljev in meril, kaj iz tega sledi. "Naše sporočilo je: Slovenske železnice kot celota morajo ostati v strateški državni lasti," je poudaril.

Sporno, da bi bil najpomembnejši kriterij pri prodaji cena
V predlagani strategiji je po mnenju sindikatov sporno tudi to, da višino kupnine navaja kot ključni kriterij pri prodaji posamezne naložbe. Lorber je ob tem spomnil na socialni sporazum, s katerim so se socialni partnerji zavezali k premišljeni prodaji in se dogovorili, da je treba v prodajnem postopku zagotoviti razvoj, ohranitev delovnih mest, spoštovanje kolektivnih pogodb in standarda zaposlenih ter pravočasno vključitev predstavnikov zaposlenih v postopek. "Tega v predlagani strategiji ni mogoče najti. Še vedno se na prvo mesto uvršča maksimiranje kupnine, ne pa s socialnim sporazumom dogovorjeni kriteriji prodaje," je poudaril Lorber.

Del kupnine naj gre podjetju
V zavezništvu sindikatov predlagajo, da se v primeru prodaje strateških naložb, torej tam, kjer je možnost, da država proda delež do največ 49 odstotkov, 50 odstotkov kupnine vrne podjetju, ki se prodaja. S tem bi zvišali vrednost naložbe in zagotovili ustrezne pogoje za razvoj podjetja. Je pa treba za takšno ureditev najprej spremeniti zakon o javnih financah in na novo definirati, kam gredo kupnine.

Prvi sindikalist energetike Branko Sevčnikar v dokumentu (ki ga je sicer opisal kot pregled nekega stanja) pa opaža, da želi vlada z dvigom donosnosti na kapital zmanjševati zaposlenost. To pa je, kot pravi, zelo nevarna igra in bo oslabilo konkurenčnost, zanesljivost in kakovost oskrbe državljanov in gospodarstva z električno energijo. Dodal je še, da dokument nastaja brez podlage nekega energetskega koncepta.

V Luki Koper zadovoljnejši, kritični le do skoposti strategije
S predlagano strategijo so medtem v Luki Koper razmeroma zadovoljni, Mladen Jovičić iz Sindikata žerjavistov pomorskih dejavnosti je bil kritičen le do njene skoposti. "Luka Koper se v strategiji omenja na dveh straneh," je poudaril. Sicer pa je Jovičić izrazil zadovoljstvo, da je Luka Koper opredeljena kot strateška naložba, pri čemer v družbi verjamejo, da to pomeni tudi, da se ne bodo pojavljale reorganizacije družbe v smislu ločitve med pristaniško upravo in koristniki.

Sindikati računajo na ustrezen dialog z vlado in upoštevanje njihovih pripomb. Pripombe na strategijo bodo sicer zagovarjali v torek na seji ekonomsko-socialnega strokovnega odbora pri Slovenskem državnem holdingu, prihodnji petek pa tudi na seji Ekonomsko-socialnega sveta.